Avtomobilski teden 45, 2025 Avtomobilski teden 45, 2025
  1.000 milijard dolarjev ostaja v igri Tesla in z njo Elon Musk niso stalnica le avtomobilskega, pač pa vsega drugega dogajanja. Povsem razumljivo,... Avtomobilski teden 45, 2025

Tesla se morda pripravlja na izplačilo, ki bo šokiralo svet.

 

1.000 milijard dolarjev ostaja v igri

Tesla in z njo Elon Musk niso stalnica le avtomobilskega, pač pa vsega drugega dogajanja. Povsem razumljivo, da ni tedna (ali celo dneva), ko se eden ali drugi, najpogosteje pa kar oba, ne bi pojavljala na teh ali onih straneh ali platformah. Zgodba, o kateri smo nekaj malega pisali pred nedavnim, se nadaljuje, v glavnih vlogah pa Tesla in Musk.

Za razumevanje je nujna krajša obnova. Uprava družbe Tesla, v kateri ima Musk 15,3-odstotni lastniški delež in je tako največji posamični delničar, hkrati pa je tudi njen izvršni direktor (CEO), je predlagala, da bi mu (Musku) izplačali bonus, nagrado, plačo ali kakorkoli se bi to že imenovalo, v višini 1.000 milijard dolarjev. Predlog seveda ni ostal neopažen, kajti gre za vsoto, s katero se ukvarjajo največje družbe na obli, a tudi držav, ki bi ‘operirale’ s takšnim denarjem, ni na pretek. Se pa zdi, da ne bo šlo povsem gladko.

Norveški državni investicijski sklad Norges Bank Investment Managment (NBIM), šesti največji t.i. institucionalni vlagatelj oziroma lastnik Tesle (1,5 odstotka), je sporočil, da bo glasoval proti nameri uprave. Toda to še ne pomeni, da bo Elon Musk ostal brez tega silnega denarja. Predlog utegne biti sprejet, saj naj bi imel široko podporo drugih institucionalnih vlagateljev že v preteklosti in podporo, ki jo Tesla in z njo Elon Musk uživata tudi med svojimi številnimi malimi delničarji. Zakoni v Teksasu, kamor je Tesla lani iz Kalifornije preselila svoj sedež, Musku omogočajo, da glasuje tudi s svojim velikim deležem, kar mu daje 15,3-odstotka glasovalnih pravic, vključno z omejenimi delnicami, dodeljenimi letošnjega avgusta. Kot pravi uprava Tesle (njena kapitalizacijska vrednost je menda 1.500 milijard dolarjev), bi se lahko zgodilo, da bi v nasprotnem primeru Elon Musk odšel, s tem pa bi nastala ‘neprecenljiva’ škoda.

Slovenski BDP ali bruto družbeni proizvod – skupna vrednost vseh dobrin in storitev, ki so bile v določenem obdobju (običajno v letu dni) proizvedene v državi – je bil lani 72,4 milijarde dolarjev. Dolarji zaradi tega, da bo primerjava nekaj lažja …

***

Novi Twingo v električni izvedbi se na trgih pojavi v začetku naslednjega leta.

 

V Revozu ob Twingu še dva majhna avtomobila

V poplavi dokaj slabih ali vsaj skrb zbujajočih novic, ki prihajajo iz avtomobilske industrije, se najde tudi kakšna dobra. In če je namenjena Sloveniji oziroma novomeškemu Revozu, naši edini avtomobilski tovarni, ki je v 100-odstotni lasti francoskega Renaulta, še toliko bolj razveseljivo.

Znano je, da bo Revoz začel še pred koncem leta serijsko izdelovati novega Twinga v električni verziji (Twingo E-Tech electric). S tem avtomobilom se bo francoska avtomobilska skupina pridružila tistim avtomobilskim tovarnam, ki za prvo polovico naslednjega leta napovedujejo pravi mali stampedo majhnih električno gnanih avtomobilov. Kako se bo na trgu ‘prijel’ novi Twingo v električni izvedbi, je seveda nemogoče napovedati; je pa jasno, da bo konkurenca, upoštevajoč tudi vse bolj pestro in agresivno kitajsko konkurenco, zelo ostra. Te dni je Renault v Parizu pokazal končno oziroma serijsko verzijo novega Twinga, ob tem pa je izvršni direktor skupine Francois Provost napovedal, da bodo v Novem Mestu izdelovali še dva električna avtomobila razreda A. Gre za majhno električno gnano Dacio (romunska tovarna je sestavni del skupine Renault) in Nissan, s katerim je Renault še vedno v povezan v zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi. To pomeni, da bodo novomeške proizvodne kapacitete veliko bolj izkoriščene in zapolnjene kot so bile zadnja leta. Nekoč so v Revozu delali v treh izmenah, v najboljših letih je proizvodnja presegla 200 tisoč vozil, že nekaj časa pa ostaja globoko pod številko 100 tisoč. Upati je, da bo šlo vsem trem električnim mačkom dobro – in s tem tudi dolenjski tovarni.

Janez Kovačič