Avtomobilski teden 40, 2022

Zaposleni v Renaultovih tovarnah v Franciji naj bi dobili 1.000 evrov enkratne pomoči – zaradi draginje.

Italijanski sindikati zahtevajo povečanje plač

Kriza, ki je šele napovedana, a očitno ne bo ostalo le pri napovedih, utegne bistveno spremeniti tudi odnose na relaciji tovarne-zaposleni oziroma lastnik(i)-zaposleni. Toda če bi sodili po tistem, kar se ta hip dogaja pri nekaterih avtomobilskih tovarnah, utegne biti na tej relaciji veliko več razumevanja in sodelovanja kot nekdaj.

Že pred nedavnim je Renault sporočil, da bo svojim zaposlenim v Franciji namenil enkratno pomoč v višini 1.000 evrov – da naj bi tako laže prebrodili vse tisto, kar povzročajo galopirajoče cene tako rekoč vsega. Za nas je zanimiva podrobnost – pomoči ne bodo deležni zaposleni v francoskem Revozu, čeprav je ta sestavni del Renaulta. Razumljivo – obljubljena pomoč je ali bo ‘posledica’ pritiska francoskih sindikatov. Hkrati je Stellantis, ki združuje številne avtomobilske tovarne v Franciji, Italiji, ZDA in Nemčiji, objavil, da bo zaposlenim v Franciji(!) prav tako namenil okoli 1.400 evrov enkratne pomoči. Tudi tukaj niso omenjeni zaposleni v drugih državah, kar utegne povzročiti marsikaj. Sedaj so se oglasili tudi italijanski sindikati, ki predstavljajo zaposlene v Stellantisu, Ferrariju, Ivecu in družbi CHN Industrial (ta se ukvarja predvsem z izdelavo različnih strojev). Predlagajo, da se plače po novi kolektivni pogodbi, ki naj bi začela veljati v začetku prihodnjega leta, povečajo za najmanj 6,5 odstotka. Letos so se njihove plače povečale za dva odstotka, tako kot je predvidevala sedaj veljavna kolektivna pogodba. Seveda je veliko vprašanje, ali bo to dovolj, kajti cene v okviru tako imenovane potrošniške košarice so se letos v Italiji povečale za 8,9 odstotka.

Verjetno vse to, kar se dogaja oziroma kar napovedujeta Renault in Stellantis, ne bo ostalo neopaženo pri drugih avtomobilskih hišah. In verjetno je to napoved časov oziroma okoliščin, v katerih se bo zdelo vse tisto, kar je bil problem avtomobilske industrije doslej – pandemija, pomanjkanje sestavnih delov, prekinjene dobave verige in podobne –, bolj ali manj malenkost.

***

Renault Clio ostaja najbolje prodajani avto na slovenskem trgu – za sedaj.

Slovenija: vse ali skoraj vsi v minusu

Nič posebej novega ali presenetljivega se na slovenskem avtomobilskem trgu ni zgodilo septembra, še manj v devetih mesecih. Vse gre navzdol oziroma skoraj vse in vsi. Na boljšem kot lani so redki in zato napovedi ne morejo biti optimistične.

V devetih letošnjih mesecih je bilo pri nas prodanih 36.757 osebnih avtomobilov oziroma za 14,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. September je bil povprečen, saj se je za nove avtomobile odločilo 3.775 slovenskih kupcev, to pa je bilo za 8,5 odstotka manj. Med peterico tovarn, ki so po devetih mesecih v vrhu posla z avtomobili, so štiri vodilne – Volkswagen, Škoda, Renault in Hyundai – na slabšem kot lani, le peta Toyota in šesta Kia na boljšem. Že precej časa je opazno, da Renault (3.302 vozili) ne zaostaja opazno le za Volkswagnom, pač pa tudi za Škodo (3.556) na drugem mestu. Vprašanje je, kaj se dogaja s francosko avtomobilsko hišo pri nas, drži pa, da je novi lastnik prodajne mreže pri nas izraelsko podjetje Taavura, ki je začelo operativno delati 1. oktobra. Kaj se bo v prihodnje zgodilo oziroma spremenilo, če sploh kaj, bo kmalu znano. Kljub temu, da gre zadnje čase Renaultu slabo ali bistveno slabše kot lani, ostaja Renault Clio tudi po devetih mesecih najbolje prodajano vozilo pri nas (1.097). Toda njegova prednost opazno in vztrajno kopni, saj Škoda Octavia komaj kaj zaostaja (1.071), obema pa je tesno za petami VW T-Roc (1.063).

Zanimiv je tudi pregled po razredih. Največ je bilo letos prodanih majhnih športnih terencev (SUV), in sicer 10.124, srednjeveliki suvi so zapeljali v 6.978 slovenskih garaž, šele potem pridejo na vrsto avtomobili nižjega razreda (5.830). Slika oziroma tržna podoba ni nova oziroma presenetljiva, morda je nekoliko presenetljivo, da je bilo v omenjenem obdobju prodanih le več športnih avtomobilov – 184, lani pa 145. Številka je skromna, skoraj zanemarljiva. In za konec še električni baterijski avtomobili. September je bil zanje najugodnejši mesec letos, saj je bilo prodanih 271 vozil, v devetih mesecih pa 1.622 (lani 1.134). Njihov tržni delež se je povzpel na 4,4 odstotka, kar je spodobno, toda še vedno v tem pogledu precej zaostajamo za številnimi evropskimi državami.

***

Bosta v ZDA Hyundai in Kia izvzeta iz določil novega ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije?

Ameriški subvencijski odpustki za Hyundai in Kio?

Avgusta je ameriški predsednik Joe Biden podpisal zakon o zmanjšanju inflacije, ki ob vsem drugem električnim baterijskim avtomobilom, ki niso izdelana v ZDA oziroma imajo nekatere najpomembnejše komponente narejene v ‘neprimernih’ državah (recimo v Rusiji, na Kitajskem ipd.), ne bo omogočal podeljevanje državnih spodbud oziroma subvencij. Kot kaže sedaj, bodo te državne dobrobiti po novem deležni le avtomobili Forda in General Motorsa. O tem se precej govori tudi v Evropi oziroma v Evropski uniji, sedaj pa so se oglasili tudi Južnokorejci.

Znano je, da sta Hyundai in Kia dokaj uspešna na ameriškem avtomobilskem trgu. Problem zanju pa utegnejo biti določila novega zakona, saj v ZDA ne izdelujeta električnih baterijskih avtomobilov. Prav zaradi tega je južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol napisal pismo Bidnu in ga prosil za drugačno obravnavo obeh južnokorejskih tovarn na ameriškem trgu. Vse kaže, da utegne Biden prisluhniti prošnjam južnokorejskega predsednika, vprašanje pa je, kaj bodo na vse to rekle ameriške avtomobilske hiše. Sicer pa je že pred časom francoski gospodarski in finančni minister Bruno le Maire ob sprejemanju državnega proračuna za leto 2023 v francoskem parlamentu menil, da bi morala EU ravnati enako kot ZDA – če hoče zaščiti svojo avtomobilsko industrijo, delavce in še kaj. Bo zanimivo.

Janez Kovačič