Avtomobilski teden 4, 2024

Električna izvedenka Fiata 500 je kljub vsemu eden uspešnejših avtomobilov italijanske tovarne v zadnjem času.

Carlos Tavares in Girogia Meloni

Vse kaže, da so subvencije pomemben, morda celo eden najpomembnejših vzvodov pospeševanja prodaje elektrificiranih avtomobilov, še posebej električnih baterijskih, torej tistih, ki gredo zgolj na elektriko. To se bo verjetno pokazalo čez nekaj časa v Nemčiji, kjer so tik pred koncem lanskega leta odpravili subvencije zanje in kmalu opazili, da sta povpraševanje oziroma prodaja precej padli. Sedaj je v fokusu glede subvencij in še marsičesa drugega tudi sosednja Italija.

Carlos Tavares, prvi operativni človek koncerna Stellantis, ki je bil verjetno lani tretji ali četrti največji izdelovalec vozil (pri čemer imajo pomemben delež lahka gospodarska vozila), pa hkrati skupina, ki jo sestavljajo francoske, ameriška, nemška in seveda italijanske avtomobilske hiše, je bil te dni v Italiji. Med obiskom tovarne v Atessi je med drugim dejal, da že nekaj mesecev prosijo italijansko vlado, naj občutneje podpre prodajo in s tem proizvodnjo električnih baterijskih avtomobilov. S tem bi pripomogli tudi k temu, da bo imela Fiatova tovarna Mirafiori bistveno manj težav, saj ta zaradi nekaj skromnejšega povpraševanja po električni verziji Fiata 500 trenutno ne deluje. Tavaresova izjava je gotovo posledica zahtev ali vsaj pričakovanj italijanske vlade, ki je od Fiata oziroma koncerna Stellantis lani menda zahtevala, naj v prihodnje v svojih tovarnah poveča izdelavo vozil – lani so jih naredili okoli 750 tisoč. Toda iz koncerna je (pričakovano) prišlo sporočilo, da naj Italija poveča subvencije za električna baterijska vozila, hkrati pa so menili, da bi bili zelo dobrodošli tudi drugi ukrepi, recimo zmanjšanje cene električne energije. »Italija je spodbujanju prodaje tovrstnih vozil doslej namenila bistveno manj denarja kot druge evropske države. Posledice so znane,« je ob tem dejal Tavares.

Na odgovor italijanske predsednice vlade Girogie Meloni ni bilo treba čakati prav dolgo. »Želimo ohraniti naš nacionalni ponos in s Stellantisom vzpostaviti uravnotežen odnos, saj bi tako lahko zaščitili proizvodnjo v Italiji. Če želite avtomobil na mednarodnem trgu prodajati tako, da ga oglašujete kot italijanski dragulj, mora biti ta tudi v resnici izdelan v Italiji,« je bila prepričana italijanska predsednica vlade. Za povrh je dodala še tole: »Mislim, da je bila združitev FCA (Fiat Chrysler Automobiles) in PSA v koncern Stellantis pravzaprav prikriti francoski prevzem italijanske skupine.« Tako torej – rokavice so, tako se vsaj zdi, snete.

***

Bentley Bentayga je bil verjetno lani najuspešnejši avtomobil britanske avtomobilske hiše v nemški lasti.

Bentley je bil lani skromnejši

Čeprav se zdi, da so slabi ali vsaj negotovi časi na strani tovarn, ki izdelujejo luksuzne avtomobile, ni vedno tako. Morda je dokaz britanski Bentley, ki je že kar lep čas v rokah nemškega koncerna Volkswagen.

Tovarna spada v relativno majhno skupino avtomobilskih hiš, ki so vsaj v produkcijskem pogledu pogosto večje manufakture (Rolls Royce, Bugatti, Lamborghini, Ferrari ipd.), toda njihov finančni izplen je pogosto zelo dober ali izjemen. Toda lansko leto za Bentley, ki domuje v angleškem Crewu, ni bilo uspešno – vsaj ko gre za število izdelanih vozil. Proizvodnja in posledično tudi prodaja je bila manjša za ne tako skromnih 11 odstotkov, kupcev je bilo manj na vseh treh najpomembnejših trgih – v Evropi, Ameriki (ZDA) in na Kitajskem. »Dejstvo je, da trg prestižnih avtomobilov ni imun na spremenjene in negotove okoliščine, ki so bile značilne za drugo polovico prejšnjega leta,« je ob tem ugotavljal Adrian Hallmark, izvršni direktor Bentleyja. Ni govoril v prazno.

Toda po drugi strani si pri tovarni manejo roke zaradi dejstva, da so se lani glede na leto 2022 za krepkih 43 odstotkov povečala posebna naročila, torej tista, ki povečajo vrednost avtomobila in posledično zaslužek. Lani so prodali točno 13.560 vozil, kar bi lahko zadostovalo za opazko o avtomobilski manufakturi, a ob tem niso postregli s podatkom o približni ceni izdelanih avtomobilov. Kateri model je bil lani najuspešnejši, tudi niso sporočili, toda po vsej verjetnosti je bil to luksuzni športni terenec Bentayga. Skoraj ne more biti sporno – letošnje leto utegne biti prelomno v marsikaterem pogledu in ne le za avtomobilsko industrijo.

***

Lutz Meschke: dvom o dokončni prepovedi novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem leta 2035.

Bo leto 2035 ‘premaknjeno’?

Tako imenovani zeleni evropski prehod povzroča vse več nezadovoljstva oziroma negotovosti. Ambiciozni evropski načrti oziroma načrti Evropske unije (EU) se utegnejo prav zaradi vse bolj številnih protestov na različnih področjih spremeniti. Morda tudi odločitev, da po letu 2023 v EU ne bo več proizvodnje novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje.

Te dni je Porsche predstavil novo generacija Macana, drugega najbolj uspešnega avtomobila te nemške avtomobilske tovarne. Macan bo po novem vsaj v Evropi naprodaj zgolj v električni verziji, medtem ko naj bi na drugih trgih še vedno ponujali bencinske izvedenke. Ob tem je Lutz Meschke, človek, ki ima pri tej avtomobilski tovarni na skrbi finance, menil, da bi lahko »ta datum premaknili.« Zanimivo in gotovo nespregledano je, da so se nedavno tega v Veliki Britaniji odločili, da podobno ‘prepoved’ premaknejo z leta 2030. na 2035. Če se bo nekaj podobnega zgodilo tudi v EU, ne bo vesoljno presenečenje. Je treba povedati, zakaj?

Janez Kovačič