Avtomobilski teden 37, 2018

Škoda Superb je avto, ki si ga želijo tudi sindikati nemškega Volkswagna.

Ko postanejo otroci bolj uspešni od staršev, je to lahko ali bi vsaj moral biti razlog za veselje v hiši. Ni vedno tako. V skupini Volkswagen, ki jo sestavlja pisana perjanica zelo različnih avtomobilskih imen, je po tej strani pogosto nekaj ognja v strehi. Sedaj se merita matični VW in češka Škoda. Ne prvič.

Že lani so sindikati v matičnem VW predlagali, da bi morala Škoda, ki je sicer v 100-odstotni lasti koncerna, več prispevati za uporabo nekaterih tehnoloških iznajdb, denimo slovite platforme MQB, na kateri so narejeni tako rekoč vsi avtomobili te skupine. Hkrati je bilo slišati, da si prav Volkswagnovi sindikati želijo, da bi v Nemčiji izdelovali kakšno Škodo. Bilo je precej ognja v strehi, zdelo se je, da je vse utonilo v pozabo. Pa očitno ni.

Sedaj so predstavniki zaposlenih v Škodi zavrnili predlog, ki je prišel iz Wolfsburga, in sicer so tam predlagali selitev izdelave Škode Superb v nemški Emden. »Sindikati v Škodi odločno zavračamo idejo o selitvi proizvodnje Superba na drugo lokacijo oziroma izven Češke,« je bilo zapisano v sporočilu, ki je prišlo iz Mlade Boleslav. Ta največja Škoda nastaja v tovarni v Kvasinyju, točno tam, kjer izdelujejo tudi športna terenca Karoq in Kodiak. Predsednik sindikatov v Škodi je ob tem dejal, da je Superb del DNK tovarne in zato selitev proizvodnje ne pride v poštev. In zakaj ta ping pong med sindikati, medtem ko vodstvo obeh tovarn (modro) molči?

Nesporno je, da gre češki Škodi zelo dobro. Že lani so ugotavljali, da bodo morali povečati izdelavo nekaterih modelov, recimo Kodiaka, saj so se čakalni roki pogosto raztegnili ne nerazumno dolge mesece ali celo leto. Nekaj podobnega se dogaja tudi z manjšim Karoqom, medtem ko ni slišati, da recimo matični VW ne bi mogel zadostiti trgu – če izpustimo vse tisto, kar je letos prinesel novi protokol WLTP. Torej drži – ni nujno, da je fino, ko učenec prekosi učitelja …

***

Herbert Diess: »razvoj električnih vozil bo bistveno dražji, kot smo mislili.«

Ob splošnem navdušenju nad električni avtomobili se je zdelo, da nikogar ne zanima, koliko bo stal njihov razvoj oziroma koliko denarja bodo avtomobilske tovarne potrebovale za resno proizvodnjo električnih vozil. Zdi se, da prihaja čas, ko bo treba temeljito razmisliti tudi o tem.

Herbert Diess, prvi mož koncerna Volkswagen, je pred nedavnim dejal, da utegnejo biti stroški razvoja električnih vozil oziroma njihova širitev bistveno dražja, kot so pred časom domnevali. Pri VW so tako računali, da naj bi prehod na električni pogon koncern stal kar 20 milijard evrov. Sedaj Diess meni, da to ne bo dovolj – če hočejo uresničiti precej ambiciozne načrte. Tako naj bi tovarne, ki sestavljajo koncern, do leta 2025 predstavile kar 80 električnih vozil, do leta 2030 pa naj bi vsak avto, ki bo nastal znotraj korporacije, dobil tudi električno izvedenko. »Če hočemo vse to uresničiti, moramo biti bolj dobičkonosni,« je dejal Diess.

Ni torej dvoma – pred koncernom VW so naporni časi. In ne samo pred njimi.

Janez Kovačič