Avtomobilski teden 35, 2016
Kolumna 09/09/2016 Vinko Kernc
Evropski parlament je že spomladi ustanovil poseben odbor, ki skuša ugotoviti, kako so ravnale posamezne institucije EU v primeru afere ‘Diesel-Gate’. Tople vode je v izobilju, za nas pa je bilo morda zanimivo pričanje nekdanjega evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika.
Še preden je pred odbor stopil Potočnik, je bil tam Antonio Tajani, komisar za industrijo. To, da sta si nekdanja komisarja podajala kljuko, seveda ni bilo nikakršno naključje. Kaj sta povedala? Nič takšnega, kar bi bilo izjemno presenetljivo in nenavadno, čeprav se je morda kdo tudi čudil. Potočnik je rekel, da ni vedel za Volkswagnove prevare. »Nisem mogel verjeti, da je bilo podjetje, kot je VW, tako neodgovorno in neumno,« je še dodal. Podobno je odgovarjal Tajani. Bi torej smeli biti začudeni nad odgovori obeh komisarjev? Daleč od tega. Morali bi jih pričakovati.
Evropska unija se že vse od leta 2008, ko je številne članice udarila gospodarska kriza, sprašuje, kam in kako. To, da je Potočnik dobival številne pritožbe regionalnih in nacionalnih oblasti posameznih članic o tem, da pri izpustih škodljivih plinov EU avtomobilskim tovarnam prizanaša in da so uradni podatki prilagojeni, je nesporno dejstvo. Toda dejstvo je tudi, da so bili v Bruslju zelo previdni pri ukrepih zoper evropsko avtomobilsko industrijo. Je smiselno vprašanje – zakaj? Ne, zaposluje preveč ljudi in je izjemnega pomena v številnih, predvsem pa najmočnejših državah EU. Tudi ko se je nemška kanclerka borila za drugi mandat, je zelo pozorno prisluhnila avtomobilistom in prav nemška avtomobilska industrija je prav pri izpustih škodljivih plinov izposlovala številne odloge in odpustke. Pravzaprav sta tako Potočnik kot Tajani delala kot običajna ministra v običajni vladi: nasprotja so bila očitna, toda bruseljska vlada jih je nekako pometla pod preprogo in iskala sprejemljiv kompromis. In je s tem naredila medvedjo uslugo sama sebi in predvsem Volkswagnu, ki se bo še dolgo ubadal z vsem tistim, kar je povzročil. Toda ob vsem tem obstaja še druga možnost: afera ‘Diesel-Gate’ je lahko začetek novega in drugačnega tudi v avtomobilskem svetu. To novo in drugačno je nujno in bi se sicer rojevalo izjemno počasi, Volkswagnovo početje pa mu je dalo izjemen pospešek. Nauk? Vse je za nekaj dobro …

Smrtna nesreča Danca, ki je umrl v Tesli S, je sprožila tudi vprašanje, kako ukrepati v takšnem primeru.
O samovoznih, torej avtonomnih (električnih) avtomobilih je bilo rečeno že marsikaj, pa očitno veliko še bo. Torej: 40 kilometrov od Amsterdama se je zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl danski voznik. Tragično, toda nesreča te dni odmeva po vsej evropski (avtomobilski) sceni. Danec se je namreč smrtno ponesrečil v Tesli S. Menda je bil voznik takoj mrtev, vzrok nesreče pa ta hip še ni znan, niti ne vedo, ali je bil vključen program avtonomne vožnje. Znano pa je marsikaj drugega. Čeprav so bili reševalci in gasilci hitro na kraju prometne nesreče in čeprav je bilo očitno, da vozniku ni več pomoči, so potrebovali dolge ure, da so prišli do trupla. Obstajala je zelo resna nevarnost, da je avto pod visoko napetostjo, kajti deli baterije so bili raztreščeni po potniški kabini in so tudi goreli. Uradni predstavnik nizozemskih gasilcev je ob tem dejal, da so gasilci tudi tovrstno izobraženi in vedo, kako je treba ukrepati v primeru prometne nesreče električnega avtomobila, toda, je še dodal, vedno se naučimo kaj novega in previdnost ni odveč. Točno to – še marsikaj se bo treba naučiti …
Janez Kovačič









