Avtomobilski teden 3, 2022 Avtomobilski teden 3, 2022
Izzivi za Renault in tudi Revoz Je nujna razlaga odgovora na vprašanje, zakaj je pri nas francoski Renault skoraj vedno deležen nekaj večje pozornosti?... Avtomobilski teden 3, 2022

Sandero, tista Dacia, ki je šla lani zelo dobro v promet, je precej pripomogel k pozitivnemu proizvodnemu rezultatu romunske tovarne.

Izzivi za Renault in tudi Revoz

Je nujna razlaga odgovora na vprašanje, zakaj je pri nas francoski Renault skoraj vedno deležen nekaj večje pozornosti? Morda. Torej – v Novem Mestu že več kot tri desetletja deluje Revoz, naša edina in seveda tudi zaresna avtomobilska tovarna. Je v 100-odstotni lasti Renaulta, je eden največjih ali v posameznih letih tudi največji izvoznik, hiša, ki daje kruh vsaj 2.500 ljudem in je tudi zaradi tega ni le pomemben del dolenjskega, pač pa vsega slovenskega gospodarskega prostora. In ker je vse to nesporno, je prav nekaj malega povedati, kako je šlo Renaultu lani pri nas in na tujem, pa tudi to, da ima Revoz že skoraj tri tedne novo vrhovno vodstvo.

S prvim dnem letošnjega leta je tako predsednik uprave Revoza kot tudi direktor tovarne postal 54-letni Jože Bele. V Revozu dela že več kot trideset let, po osnovni izobrazbi je strojni inženir in hkrati tudi magister ekonomskih znanosti. Bolj ali manj se ve, da so bili Slovenci ali vsaj slovenski državljani na tem delovnem mestu zelo redkokdaj. Zdi se, da Bele prevzema vodilni položaj v Revozu v precej zahtevnem in seveda negotovem času.

V Revozu ta hip nastaja dva Renaulta – Clio in Twingo, ta tudi v električni izvedbi – in Smartov električni ForFour. Že precej časa se ve, da se tovarna Smart poslavlja, saj naj bi Mercedes-Benz, ki je lastnik Smarta, proizvodnjo Smartov v okviru sodelovanja s kitajskim Geelyjem čez leto ali dve preselil na Kitajsko. S tem se bo iz Revoza poslovil tudi električni ForFour. Kot je Renault že pred časom sporočil, Twingo ne bo dobil naslednika in tako naj bi bila proizvodnja v Revozu zagotovljena le do 2024. Clio je šel lani sicer dobro v promet, saj je bil uspešen v Evropi in pri nas ostaja najbolje prodajani avtomobil, toda dejstvo, da se tudi Renault preusmerja v izdelavo električnih avtomobilov – po letu 2030 naj bi bili na voljo le še ti –, aktualizira vprašanje, kje bo v prihodnjih načrtih Renaulta našel svoj prostor Revoz.

Ob tem je skupina Renault – ta obsega še Dacio, Alpine in rusko tovarno AvtoVAZ – objavil lanske prodajne rezultate, ne pa še finančnih. Skupina je tako lani izdelala 2,69 milijona vozil. To je bilo z 4,5 odstotka manj kot leta 2020. Zdi se, da se tako uresničuje načrt Renaulution, ki ga je na začetku lanskega leta predstavil Luca de Meo, prvi mož skupine. V tem načrtu je zapisana usmeritev, ki ni osredotočena zgolj na povečanje proizvodnje. Podatki tudi kažejo, da se je zlasti Renault močno osredotočil na prodajo elektrificiranih vozil, saj je bil lani njegov delež v skupni prodaji na evropskih trgih kar 30-odstoten. Pri Renaultu Megane Coquest, ki ga s tem imenom prodajajo zgolj na trgih nekdanje Jugoslavije, drugje pa je to Arkana, pa je bil delež elektrificiranih izvedenk kar 56-odstoten. Je pa tovarna lani prodala 1,3 milijona osebnih avtomobilov, kar je bilo vendar za 10,5 odstotka manj kot leta 2020. Pri Dacii so bili lani zelo zadovoljni s prodajo novega Sandera, saj je bil njegov tržni delež v tem razredu pri prodaji fizičnim kupcem na evropskih trgih kar 6,2 odstotka. Skupaj je ta romunska avtomobilska hiša, ki se torej uspešno pojavlja na vseh evropskih trgih, izdelala 502 tisoč avtomobilov, kar je bil 3,9-odstotni plus. Alpine je lani prodala 2.659 avtomobilov, kar je bilo 74 odstotkov več kot leto prej, medtem ko je imel AvtoVAZ doma, torej v Rusiji, v svojih rokah skoraj 21 odstotkov tamkajšnjega avtomobilskega trga, medtem ko je na trgih EU praktično ni najti.

***

Nemčija je lani med največjimi trgi v EU zabeležila tudi največji padec prodaje avtomobilov.

EU: lani daleč od leta 2019

Ker, kot je bilo že nekajkrat zapisano, januar je mesece številk in statistik, zato je sedaj na vrsti tudi posel z avtomobilsko pločevino v Evropski uniji v minulem letu. Nič posebej presenetljivega se ni zgodilo.

Lani je bilo v uniji tako prodanih 9,6 milijona avtomobilov, kar je bilo za dokaj pričakovanih 2,4 odstotka manj kot leto prej. Je pa po drugi strani res, da primerjava z zadnjim ‘normalnim’ letom, torej 2019, kaže, da se je za nove avtomobile lani odločilo kar 3,3 milijona kupcev manj. Pregled po mesecih tudi kaže, da je bila prva polovica leta ‘še kar’, druga pa vseskozi v minusu – najbolj je prodaja padla oktobra (minus 30,3 odstotka), največji skok pa zabeležila aprila, ko je zrasla za visokih 218,6 odstotka.

Pregled po posameznih trgih članicah EU dokazuje, da so veliki trgi zvečine končali s pozitivnim predznakom, le v Nemčiji, ki šteje kot največji in posledično najpomembnejši trg unije, je bil padec kar 10,1-odstoten (2,6 milijona vozil). V Italiji je bil plus 5,5-odstoten, v Španiji je bilo kupcev za odstotek več, v Franciji pa je posel zrasel za skromnih 0,5 odstotka. Nasploh je lani prodaja najbolj zrasla na Hrvaškem (24,7 odstotka več, 44 tisoč vozil) in v Grčiji (plus 24,6 odstotka), najbolj pa se je zmanjšala v Litvi, in sicer za 22 odstotkov. Slovenija je, zgolj v ponazoritev, imela lani 0,6-odstotni plus, prodanih je bilo skoraj 54 tisoč avtomobilov. Kako je šlo tovarnam?

Nemška skupina Volkswagen je imela lani 4,8-odstotni padec prodaje (2,4 milijona vozil), pri čemer sta med tovarnami, ki jo sestavljajo, bolje prodajala le Porsche (dobrih osem odstotkov več) in Seat s 6,2-odstotnim plusom. Koncern Stellantis je imel 2,1-odstotni minus (2,1 milijona vozil), med tovarnami je šlo najslabše Alfi Romeo, ki je imela za 28,1 odstotka manj kupcev, prodala pa je dobrih 23 tisoč avtomobilov.

O skupini Renault smo že pisali, v EU pa ji je šlo še nekaj skromnejše ali slabše kot sicer. Na tem trgu je lani prodala dober milijon avtomobilov, kar je bilo za 10,2 odstotka manj kot leta 2020, najslabše pa je šlo AvtoVAZ, ki je imel 22,8-odstotni minus. Z lanskim letom so lahko zadovoljni pri Hyundaiju in Kii; njuna skupna prodaja v EU je bila večja za krepkih 18,4 odstotka (828 tisoč vozil). Tudi pri Toyoti so lahko zadovoljni (615 tisoč vozil, dobrih devet odstotkov več). Vsaj na trgih EU je bil BMW pred Daimlerjem (AG), saj je prvi prodajo povečal za sicer skromnih 1,5 odstotka, drugi pa zmanjšal za 12,4 odstotka.

Janez Kovačič