Avtomobilski teden 3, 2017 Avtomobilski teden 3, 2017
Avtomobilska industrija je pogosto nekaj posebnega. Tudi sedaj, ko je Donald Trump še pred uradnim začetkom svojega mandata začel uresničevati (ali vsaj napovedovati) svojo... Avtomobilski teden 3, 2017

Dr. Martin Winterkorn, nekoč alfa in omega skupine VW, ostaja ta hip povsem nedotaknjen.

Avtomobilska industrija je pogosto nekaj posebnega. Tudi sedaj, ko je Donald Trump še pred uradnim začetkom svojega mandata začel uresničevati (ali vsaj napovedovati) svojo gospodarsko strategijo. Grožnje se vrstijo po tekočem traku: Ford se je že uklonil, General Motors prav tako, čeprav trdi drugače, sedaj je prišel na vrsto BMW in tako naprej.

Pravzaprav to ni kakšno veliko presenečenje – avtomobili so vedno na očeh, dajejo delo velikemu številu ljudi in so seveda izjemno pomembna gospodarska dejavnost ipd. Ampak zdi se, da s Trumpom nastopa nova doba tudi za avtomobilsko industrijo, kar velja tudi za sloviti ‘Diesel-Gate’. In še marsikaj tistega, kar sodi zraven.

Ko je FBI prejšnji teden priprl Oliverja Schmidta, menedžerja koncerna VW, ki naj bi bil po ameriških trditvah odgovoren za prikrivanje vsega tistega, kar je povzročil ‘Diesel-Gate’ v ZDA (sedaj mu grozi kar 169 let zapora!), so povedali, da je na seznamu osumljenih še peterica vodilnih pri tem nemškem avtomobilskem koncernu. To so sporočili kar na tiskovni konferenci ameriškega ministrstva za pravosodje. Seveda se je zganil ves aparat, ki je običajno sestavni del takšnih dogodkov.

Annette Voges, odvetnica Heinza Jakoba Nüsserja, človeka, ki ga ameriške oblasti prav tako obtožujejo ali sumijo pomembne vloge v aferi ‘Diesel-Gate’, pravi, da predstavlja način, ki so ga pri tem ubrali Američani, kršitev nemških ustavnih pravic. Nüsser, pojasnjuje odvetnica, ni imel možnosti vpogleda v ameriške dokumente, pa tudi ameriške oblasti z njim niso »vzpostavile nobenega stika«. In ker je tako, je svojemu klientu svetovala, naj lepo ostane v Nemčiji, saj nemški zakon ne dovoljuje izročanje osumljencev tujim državam. Prijazen napotek.

Ta hip je videti, da se bo afera ‘Diesel-Gate’ vsaj na tej ravni končala na predvidljiv način: ‘kmetje’ na šahovski deski bodo po vsej verjetnosti plačali za tisto, kar so ali pa tudi niso povzročili ali bili za to najbolj krivi. Kralja, v tem primeru sta to nekdanji prvi mož koncerna dr. Martin Winterkorn in dotedanji predsednik nadzornega sveta dr. Ferdinand Piëch, človeka, ki sta skupino vodila tako rekoč z ognjem in mečem, pa utegneta ostati nedotaknjena. Precej predvidljivo, ne?!

***

Lanska prodaja novih avtomobilov v EU je bila ugodna, kar je dokaz gospodarske stabilnosti. Naj traja.

Zadnja tri leta Evropska unija pri poslu z avtomobili ne pozna minusa. To tudi ni veliko presenečenje, kajti EU na splošno beleži zmerno gospodarsko rast, to pa je tudi eden osnovnih razlogov oziroma pogoj, da gredo avtomobili razmeroma dobro v promet. Tako ali drugače, lani je bilo na 28 trgih EU (zraven je seveda še vedno Velika Britanija) prodanih 14,6 milijona osebnih avtomobilov ali spodobnih 6,8 odstotka več kot leta 2015. Pade kaj v oči?

Med vsemi članicami združenja so imeli minus samo na Nizozemskem. Tam je bilo kupcev za 14,7 odstotka manj. Ta hip še ni jasno, kaj se je dogajalo v deželi tulipanov, a se ne bi pretirano čudil, če bi vzrok oziroma razlog tičal v kakšni dokaj banalni stvari – za naše razumevanje. Vsi veliki trgi so lani prav tako zabeležili prodajni plus – še največjega v Italiji, kjer je prodaja poskočila za 15,8 odstotka. Velika Britanija je kljub vsemu pokazala nekakšno stabilnost, saj je posel zrasel za 2,3 odstotka. Med državami, kjer je bilo povečanje lani največje, sta dve naši sosedi: Madžari so kupili dobrih 96 tisoč avtomobilov ali 25,1 odstotka več, Hrvatje pa nekaj več kot 43 tisoč, kar je bilo 23,5-odstotno povečanje. Slovenija? Dobrih 63 tisoč avtomobilov, kar je prineslo 7,1-odstotni plus.

Vsaj za trgovce z avtomobili utegne biti pomembna tudi naslednja statistika. Najbolje se je pločevina lani prodajala marca, potem pa krivulja vztraja dokaj visoko vse do začetka poletja. Julij in avgusta sta pričakovana najskromnejša, september močno poskoči, do konca leta pa je bila lanska prodaja približno na enaki ravni kot spomladi. Je precej razumljivo in predvidljivo.

***

Vlada Therese May je pomirila avtomobilske tovarne na Otoku. Vsaj za sedaj.

Brexit je vsaj deloma svetovna nevralgična reč, a je najbolj evropska. Že nekaj časa ni več posebnega dvoma – izstop iz skupnosti bo trše vrste. Nekakšna popolna ločitev od mize in postelje. In znova so precej v ospredju avtomobilske tovarne. Nič posebej presenetljivega, kajti avtomobili dajejo kruh tudi številnim prebivalcem te otoške države, pa naj so bili za ‘ostati’ ali ‘oditi’.

Tako Toyota kot tudi Nissan, sicer v zglednem zakonu z Renaultom, pravita, da bosta še naprej izdelovala avtomobile v Veliki Britaniji. Ob tem je zanimiva izjava predsednika Toyote Takeshija Uchiyamade, ki je dejal, da bodo preživeli, pa čeprav se bodo stroški izdelave nekoliko povečali. »Nikjer še nismo zaprli tovarne, ko oziroma če se zgodi nekaj takšnega, kot v Veliki Britaniji,« je pomirjujoče dejal Uchiyamada. Pravzaprav je ta izjava skoraj tipično japonska – nekako logična in brez napovedi radikalnih potez. Ampak še sredi lanskega leta je bilo vsaj nekoliko drugače.

Nissan, ki je doma v otoškem Sunderlandu, je ob Brexitu zahteval od nove britanske vlade zagotovilo, da bo ustrezno ukrepala, če bi izstop iz EU bistveno prizadel delo na Otoku. Kasneje se je izkazalo, da je vlada Therese May na skrivaj obljubila ustrezno pomoč. Prav zaradi tega je malce poskočila opozicija, pa tudi druge avtomobilske tovarne. Čeprav nikoli ni bilo povem jasno povedano, je sedaj očitno, da niso bila zagotovila z Downing Streeta 10 ustrezna le za Nissan, pač pa tudi druge avtomobilske hiše. In sedaj je tako, da so skoraj vsi zadovoljni, Brexit gor ali dol. Le zatišje pred viharjem?

Janez Kovačič

Preberite tudi