Avtomobilski teden 28, 2025

Porscheji so še vedno želeni, toda trg se obnaša precej nepredvidljivo.

Porsche in druga stran tržne medalje

Še pred časom se je zdelo, da so tisti, ki imajo v svoji ponudbi predvsem dražje ali drage oziroma prestižne avtomobile, nekako na varnem – težave, pogoste v avtomobilski industriji, se jih dotaknejo le izjemoma oziroma nežno. Nemški Porsche spoznava, da to ne drži.

Omenjena germanska avtomobilska hiša, ki desetletja ni poznala minusov oziroma rdečih številk, sedaj ugotavlja, kako hitro so se okoliščine spremenile. V letošnjem prvem polletju je tovarna prodala 146 tisoč avtomobilov. Veliko za hišo, ki v produkcijskem pogledu že dolgo ni nekakšna manufaktura, pa vendarle je to za ne tako skromnih šest odstotkov manj kot v primerljivem lanskem času. Kot pojasnjujejo v Zuffenhausnu, kjer je tovarna doma, je to predvsem posledica negotovih tržnih okoliščin in vse ostrejše konkurence. Glede prvega se je mogoče strinjati, pri čemer gre predvsem za razmere, ki jih v zadnjem času v največji meri ustvarja ameriška gospodarska in siceršnja politika. Ampak zanimivo in nespregledano je, da se je posel prav v Severni Ameriki in posledično predvsem v ZDA v tem času povečal za 10 odstotkov. Zakaj?

Pojasnilo je logično: ob napovedi Trumpovih carin na evropske in še posebej nemške avtomobile – ti so na oni strani Atlantika oziroma v ZDA daleč pred vsemi evropskimi konkurenti – so se tamkajšnji trgovci ‘založili’ s Porscheji, kupci pa spoznali, da je bolje kupiti nekaj prej in ceneje kot kasneje in dražje. Toda na drugi strani je Kitajska, ki šteje za največji avtomobilski trg na obli in prostor, kjer je tudi Porsche obilno žel. Sedaj oziroma že nekaj časa se okoliščine silovito spreminjajo in to so imeli Nemci v mislih, ko so govorili o vse ostrejši (domači) konkurenci. Upoštevaje dejstvo, da se je obseg prodaje v prvih šestih mesecih zmanjšal za nič manj kot 28 odstotkov, je to gotovo razlog za skrb in še kakšen alarm povrh. In če bo šlo tako naprej, je skoraj jasno, kaj se bo zgodilo in kdo bo najprej ter najbolj na udaru …

***

Kitajska: veliko tovarn, ostra konkurenca, znižanje cen.

Notranjekitajska avtomobilska vojna

Kitajska avtomobilska industrija kaže izjemen potencial. To ve tudi konkurenca, to vedo v Evropi oziroma v Evropski uniji (EU), gotovo v ZDA, kjer tako ali tako bijejo posebno bitko tudi z drugimi kitajskimi gospodarskimi dejavnostmi. Ni sporno, da silovita notranja konkurenca med kitajskimi avtomobilskimi tovarnami že dobro leto znižuje cene. Po nekaterih napovedih oziroma ocenah, je mogoče na Kitajskem za nekako 8.000 evrov kupiti električni avtomobil nižjega srednjega razreda. Za Staro celino in evropske avtomobilske tovarne ta hip povsem nepredstavljivo.

Če se zdi, da je to za kupce avtomobilov dobro, potem je na dlani, da ima prava avtomobilska vojna v Konfucijevi deželi tudi problematično stran. Zadnja leta se je na Kitajskem pojavilo veliko novih in nam ta hip povsem neznanih avtomobilskih imen, ki pa so povzročila izjemno modelsko in cenovno konkurenco ter napihnila že tako ali tako napihnjen obseg proizvodnje. Navzven skušajo kitajske avtomobilske tovarne to reševati z novimi trgi, ki pa jih ni v tolikšnem obsegu, da bi se razmere umirile. Prav zaradi tega se je v umiritev razmer vmešala tudi vrhovna kitajska politika, ki se zavzema za »regulacijo agresivnega zniževanja cen in postopno ukinjanje zastarele proizvodnje,« kot so zapisali pri Reutersu. Kot kaže statistika, je vse to, kar se dogaja sedaj, posledica izjemno agresivne finančne in s tem tudi proizvodne politike avtomobilskih tovarn, kar ima svoje korenine že v letu oziroma času pojava Covida-19. Po sedanjih ocenah se pri kar 33 kitajskih avtomobilskih tovarnah ali tistih, ki imajo sedež na Kitajskem, kaže »širok padec ključnih finančnih kazalnikov.« Cenovna vojna med tovarnami je v zadnjem času prišla tako daleč, da so tovarne kupcem odobravale nenormalno dolge plačilne roke. Še večji problem so plačilni roki med tovarnami in njihovimi dobavitelji. S 1. junijem je prav zaradi tega začela veljati nova uredba, ki zahteva poravnavo plačila oziroma dolga v 60 dneh po prejemu blaga, inženirskih storitev ali materialov. S tem naj bi ustvarili bolj enakovredno tekmovalno okolje in preprečili, da bi avtomobilske tovarne svoje dobavitelje spremenile v bankirje. Tako torej – tudi na Kitajskem ni v vse zlato, kar se sveti …

Janez Kovačič