Avtomobilski teden 28, 2022

Švedski Volvo v kitajski lasti je napovedal odhod iz združenja Acea.

Evropsko združenje izdelovalcev avtomobilov Acea se bo moralo vprašati, kaj je narobe, da jo zapuščajo članice. Pred časom je to napovedal koncern Stellantis, sedaj tudi švedski oziroma kitajski Volvo.

Acea združuje 14 avtomobilskih tovarn, pri čemer to niso zgolj evropske, pač pa tudi evropske podružnice nekaterih azijskih in ameriških tovarn. Gre seveda za interesno oziroma panožno združenje, ki jih je v Evropi in Evropski uniji veliko. Njihova naloga se zdi enostavna in logična, vendar ni vedno tako. Pri svojem početju morajo delovati premišljeno – da škoda ni večja od koristi. Morda je to Acea ugotovila pred nedavnim, ko je poskušala v evropskem parlamentu doseči omilitev nekaterih ukrepov, povezanih z letom 2035. Tedaj naj bi v EU prenehali prodajati/izdelovati avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ). Če se je še pred časom zdelo, da bo uresničitev tega načrta izjemno zahtevna, sedaj postaja očitno, da le ne bo tako težko. Ko se je Acea v okoliščinah, ko EU pregleduje in tehta svoje okoljske in energetske načrte, odločila za ‘akcijo’ v evropskem hramu demokracije, se je opekla. Res je sicer, da je pri tem sodelovalo tudi nemško avtomobilsko združenje VDA, organizacija, ki ima vsaj v Nemčiji zanesljivo veliko večjo težo in pomen kot Acea, vendar to ne spremeni neuspešnosti in nesmiselnosti poskusa. In sedaj nekatere članice izstavljajo račune.

Volvo, ki je v lasti kitajske industrijsko-avtomobilske skupine Geely, kar v tem primeru zanesljivo ni nepomembno, se je odločil do konca leta zapustiti omenjeno evropsko panožno združenje. Kot so zapisali v svojem sporočilu, strategija in ambicije Volva niso usklajene s položajem in načinom dela Acea in je zato bolje, da gredo po svoji poti. Če se morda zdi, da napovedani odhod Volva ni kakšna izjemna tragedija, je vprašanje, kaj pomeni prav tako napovedani odhod koncerna Stellantis. Po obsegu produkcije in prodaje gre za četrti največji avtomobilski koncern na obli, združuje italijanske, ameriške, francoske in nemško avtomobilsko tovarno, skratka, njegova teža in pomen znotraj evropskega avtomobilskega združenja sta precej večja. Ob eroziji številnih energetskih načrtov unije bi bil morebitni kolaps Acea slabo znamenje.

***

Delavci v Stellantisovih italijanskih tovarnah so pod vse večjim pritiskom.

Stellantis: italijanski sporazum o prostovoljnem odhodu

Carlos Tavares, izvršni direktor zgoraj omenjenega Stellantisa, je ob lanskem nastanku koncerna dejal, da ne bodo zapirali tovarn. To drži, vsaj doslej je bilo tako. Ni pa rekel, da ne bodo odpuščali oziroma zmanjševali števila zaposlenih.

Že precej časa je znano, da je znotraj koncerna najbolj kritična italijanska avtomobilska produkcija. Ta zaposluje okoli 49 tisoč delavcev po vsej Italiji; gre torej za pretežno delavce oziroma zaposlene v Fiatovi avtomobilski proizvodnji. Sedaj je koncern sklenil dokončni sporazum o tem, da bo do konca leta odšlo 1.800 delavcev oziroma zaposlenih, pri čemer bodo ti deležni različnih odpravnin. Tako naj bi delavci v proizvodnji oziroma tisti, ki bi morali do upokojitve delati še štiri leta, dobili vsaj 55 tisoč evrov odpravnine. Če bodo odšli do 30. septembra, bodo na svoj račun dobili še dodatnih 20 tisoč evrov. Sporazuma ni podpisal eden izmed sindikatov (FIOM-CGIL), saj je prepričan, da bo Stellantis navkljub vsem obljubam v letošnjem letu odpustil oziroma zmanjšal število zaposlenih vsaj za 4.200. Nasprotno pa je tiskovni predstavnik koncerna menil, da je sporazum z zaposlenimi o prostovoljnem odhodu iz tovarn »pozitiven in inovativen«. Morda.

***

Sandero je Daciin najuspešnejši avtomobil v letošnjega pol leta.

Renaultovo slabo prvo polletje

Nobenega dvoma ni o tem, da je med vsemi avtomobilskimi tovarnami, ki so bile prisotne v Rusiji, napad te države na Ukrajino najbolj prizadel francosko skupino Renault. To potrjujejo tudi podatki o poslovanju v prvem letošnjem polletju.

V zadnjega pol leta je skupina, ki jo ob matičnem Renaultu sestavljajo še romunska Dacia in francoski Alpine, zabeležila 29,7-odstotni padec prodaje avtomobilov. Ta je za malenkost presegla milijon (točneje 1.000.199) vozil. To je predvsem posledica znanega dejstva, da je Renault pred dvema mesecema predal v ruske roke večinski lastniški delež v ruski tovarni AvtoVAZ in manjši tovarni v bližini Moskve. AvtoVAZ je največja ruska avtomobilska tovarna, ki je lani izdelala okoli 340 tisoč avtomobilov, ruski trg pa je bil za Renault drugi največji, in sicer takoj za francoskim. Brez letošnje prodaje oziroma posla v Rusiji bi se prodaja vozil omenjene skupine na letni ravni zmanjšala za nekako 12 odstotkov, kar je sicer skromen obliž na slab polletni rezultat. Toda če je šlo slabo skupini in predvsem matičnemu Renaultu, je bilo v tem času precej drugače pri romunski Dacii.

Ta tovarna je letos obseg svoje prodaje povečala za 5,9 odstotka na skupaj 277 tisoč vozil. Kor pravijo pri tej avtomobilski tovarni, so edina evropska znamka, ki je v minulega pol leta na evropskih trgih dosegla prodajno rast. Najbolje je šel v tem času v promet Sandero (112 tisoč vozil), pri čemer se je njegova prodaja povečala za 1,8 odstotka. Dobro je šel v prodajo tudi športnoterenski Duster, saj se je zanj odločilo 99 tisoč evropskih kupcev, to pa je bilo za solidnih 5,5 odstotka več. Zanimiv je tudi uspeh električno baterijskega malčka Spring (20 tisoč vozil), ki je eden redkih majhnih električnih avtomobilov na evropskih trgih, pa tudi sedemsedežnega enoprostorskega Joggerja (malo manj kot 22 tisoč vozil).

Janez Kovačič