Avtomobilski teden 22, 2020

Diesel-Gate noče ponikniti.

Koncern Volkswagen pred novo (staro) preskušnjo

Ob vsem, kar se dogaja in se je zgodilo, se je zdelo, da je slovita afera Diesel-Gate, ki je nekaj let obvladovala predvsem evropski in še nekaj prej tudi ameriški avtomobilski prostor, bolj ali manj pozabljena ali v zatonu. Toda ko je v igri toliko denarja na eni in veliko ogorčenih predvsem evropskih lastnikov spornih vozil koncerna Volkswagen na drugi strani, bi moralo biti jasno, da je konec še daleč. Tokrat se nova zgodba začenja v Nemčiji.

Zvezno sodišče v nemškem Karlsruheju je namreč ugodilo tožbi lastnika Volkswagna Sharana, ki ga poganja eden izmed spornih dizelskih motorjev, opremljenih s prav tako sporno programsko opremo. Razsodilo je, da je lastnik tega avtomobila upravičen do odškodnine oziroma da lahko proizvajalcu vrne avtomobil in zahteva delno povračilo kupnine. S tem je v bistvu zgolj ponovno potrdilo razsodbo nižjega sodišča v Koblenzu, ki je prav tako menilo, da je lastnik VW Sharana – avto je bil kupljen leto pred izbruhom afere za 31.500 evrov –, upravičen do odškodnine 25.600 evrov. To je velik in vesel dan zame, je dejal lastnik ‘spornega’ Sharana.

Za koncern Volkswagen to gotovo ni bil dober dan. Na nemških sodiščih menda čaka približno 60 tisoč podobnih tožb oziroma zahtevkov za povrnitev škode. Naj spomnimo: tudi okoli 4.000 Slovencev se je združilo v zahtevi za odškodnino. Ta zgodba se od lanskega leta ni premaknila, vprašanje je, kaj pomeni razsodba nemškega zveznega sodišča. Po poročanju Reutersa je v Evropi menda vloženih dodatnih 100 tisoč tožb proti VW, od tega jih je okoli 90 tisoč v Veliki Britaniji. Nekaj je kristalno jasno: nemški avtomobilski koncern bo moral ob vsem drugem, kar ga je (in vse druge) prizadelo v zadnjem času, znova seči precej globoko v žep. Doslej ga je afera stala približno 30 milijard evrov, po približnih ocenah pa bi ga lahko odločitev nemškega zveznega sodišča stala vsaj 60 do 70 milijonov evrov.

***

Emmanuel Macron: paket osem-milijardne pomoči avtomobilski industriji in tudi kupcem.

Francija bo pomagala avtomobilski industriji

Medtem ko se v številnih evropskih državah sprašujejo, ali naj tako ali drugače pomagajo avtomobilski industriji oziroma naj uvedejo spodbude, ki bodo znova pripeljale večje število kupcev v avtomobilske trgovine, so v Franciji potegnili prvo in veliko potezo. Država bo francoski avtomobilski industriji in avtomobilskemu poslu pomagala z zajetnim paketom spodbud v vrednosti nič manj kot osem milijard evrov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob predstavitvi tega paketa pomoči, ki je posredno pomemben tudi za nas, predstavil svoj pogled oziroma strategijo: želi, da bi Francija postal vodilna na področju izdelave in prodaje električnih baterijskih avtomobilov (EBV). Po tem načrtu naj bi v Franciji v prihodnjih petih letih vsako leto izdelali (in seveda prodali) vsaj milijon električnih baterijskih vozil. Ob tem je predstavil tudi povsem konkretne ukrepe za spodbujanje posla z okoljsko prijaznimi avtomobili.

Tako bo s 1. junijem in do konca leta oziroma do prodaje 200 tisoč takšnih vozil veljalo, da lahko zasebni kupec EBV dobi namesto sedanjih 6.000 kar 7.000 evrov nepovratne subvencije, medtem ko bodo podjetja lahko računala na 5.000 evrov pomoči; avtomobil ob tem ne bo smel stati več kot 45 tisoč evrov. Priključnim hibridom namenjajo 2.000 evrov subvencije in sicer v primeru, ko lahko ti na elektriko prevozijo najmanj 50 kilometrov in ne stane jo več kot 50 tisoč evrov. Hkrati bodo spodbujali tudi zamenjavo starih ali starejših avtomobilov na bencinski ali dizelski pogon oziroma zamenjavo starih EBV za nove. V prvem primeru lahko Francozi računajo na državo pomoč v višini 3.000 evrov, pri EBV pa 5.000 evrov. To med drugim pomeni, da bi lahko kupec novega električnega baterijskega vozila dobil skupaj kar 12 tisoč evrov nepovratne državne pomoči. Lepo. Ampak zgodbe še ni konec.

Emmanuel Macron je ob tem spregovoril tudi o pomoči francoskim avtomobilskim tovarnam in se precej osredotočil na Renault. Ta je v zelo težkem položaju, saj je pred nedavnim finančni minister Bruno Le Maire, človek, ki ga dobro poznamo iz zgodbe o Carlosu Ghosnu in zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi, dejal, da bi lahko tovarna kolapsirala. Ali je položaj res tako kritičen, je težko presoditi, je pa znano, da je francoska država 15-odstotna lastnica Renaulta in ima zato v njem veliko besede.

Ob tem je Macron dejal, da država še ne bo podpisala jamstva za posojilo pet milijard evrov, ki naj bi ga Renault porabil za to, da se postavi na noge. Najprej se morata o nekaterih načrtih in o prihodnosti dogovoriti uprava in sindikati zaposlenih, šele potem bo država potegnila ustrezno potezo, je dejal francoski predsednik. In mimogrede dejal, da niti eno vozilo, ki sedaj nastaja v Franciji, ne bi smeli izdelovati kje drugje. Ob tem je znova omenil sedaj že slovito misel o relokaciji proizvodnje. In sedaj že vemo ali vsaj slutimo, kaj bi to lahko pomenilo za nas še posebej ob dejstvu, da se je Nissan, ta bistveni del prej omenjene francosko-japonske avtomobilske zveze, odločil, da zapre svojo tovarno v Barceloni …

***

Tesla: manjša prodaja, nižje cene.

Tesla znižuje cene v ZDA in na Kitajskem

Zdelo se je, da je ameriška Tesla edini ali največji zmagovalec v obdobju pandemije. To verjetno še drži, a drži tudi, da se je povpraševanje po avtomobilih te tovarne v ZDA zmanjšalo. Posledica? Znižanje cen.

Tesla naj bi znižala cene v povprečju za okoli šest odstotkov. Tako naj bi po novem v ZDA stala Tesla S stala nekaj manj kot 75 tisoč dolarjev, za Teslo X bodo hoteli 79.990 dolarjev, Tesla 3 pa bo na voljo za malenkost manj kot 38 tisoč dolarjev. Zanimivo ob tem je, da je tovarna napovedala znižanje cen tudi na Kitajskem, kjer je pred časom stekla izdelava Tesle 3, sicer najbolje prodajanega avtomobila te tovarne. Nič pa ne omenjajo Evrope, kjer se je lani in v letošnjih prvih treh mesecih Tesla 3 prerinila na vrh najbolje prodajanih električnih baterijskih vozil. In še en udarec za lastnike Tesel na oni strani Atlantika: polnjenje na super hitrih polnilnicah po novem ni več zastonj …

Janez Kovačič