Avtomobilski teden 2, 2017 Avtomobilski teden 2, 2017
Avtomobilsko leto se ne bi moglo začeti bolj dramatično: FBI je na Floridi aretiral 48-letnega Oliverja Schmidta, človeka, ki je imel v letih 2014... Avtomobilski teden 2, 2017

Oliver Schmidt, menedžer koncerna VW v ZDA, je za rešetkami. Obtožbe na njegov račun so zelo resne.

Avtomobilsko leto se ne bi moglo začeti bolj dramatično: FBI je na Floridi aretiral 48-letnega Oliverja Schmidta, človeka, ki je imel v letih 2014 in 2015 po njihovem prepričanju pomembno vlogo v aferi ‘Diesel-Gate’. Takoj so ga oblekli v zaporniško ‘uniformo’ in ga obtožili »zarote v škodo ZDA«. To med drugim pomeni, da mu grozi, če ga bodo spoznali za krivega, zaporna kazen.

Dva tedna prej se je vodstvo koncerna Volkswagen odločilo, da ne bo obiskalo letošnjega detroitskega avtomobilskega salona, ene najpomembnejših avtomobilskih razstav ne le na oni strani Atlantika, pač pa tudi v globalnem smislu. Pojasnilo je bilo precej nejasno, a je sedaj očitno, da so v Wolfsburgu vedeli ali pa vsaj slutili, kaj se pripravlja v ZDA. Če bi se tam pojavil Matthias Müller, prvi mož koncerna VW, bi se utegnilo zgoditi, da bi njegova povratna letalska vozovnica propadla … Tveganje je bilo preveliko, Detroit 2017 gor ali dol.

Ta hip se zdi, da škandal ‘Diesel-Gate’ kljub vsemu, kar je VW storil doslej, dobiva nove razsežnosti. Po dogovoru, da bodo povrnili škodo tistim Američanom, ki so bili oškodovani v aferi, kar naj bi po približnih ocenah stalo vsaj kakšnih 17 ali 18 milijard dolarjev, se je z ameriškimi oblastmi dogovoril o plačilu 4,3 milijarde dolarjev kazni. S tem bo priznal krivdo in se morebiti izognil drugim sankcijam. Kot piše ameriški Bloomberg, bo VW vse skupaj stalo okoli 23 milijard dolarjev – zgolj za poravnavo škode v ZDA in Kanadi. Toda na obzorju so nove obtožbe (Južna Koreja) in utegne se zgoditi, da bo končna številka še mnogo mnogo višja.

Sago so dodatno začinili še s podatkom, da je koncern VW lani posloval oziroma prodajal zelo dobro. Skupaj so prodajo povečali za 3,8 odstotka, kar pomeni, da je iz njihovih tovarn pripeljalo 10,3 milijona vozil. Ta hip še ni povsem jasno, ali so s tem prehiteli japonsko Toyoto, ki je doslej nosila lovoriko najuspešnejše tovarne na obli. Koncernu je šlo lani dobro na Kitajskem in v Evropi (plus 12 oziroma štiri odstotke), medtem ko je bil denimo posel v Braziliji manjši kar za 34 in v ZDA za 2,6 odstotka. Omembe vredno je seveda poslovanje matičnega Volkswagna, ki trpi tudi največjo škodo zaradi goljufije s programsko opremo pri dizelskih motorjih. Skupaj so lani prodali 5,99 milijona vozil ali 2,8 odstotka več kot leto prej. Zgolj decembra je njihova prodaja poskočila za 16,4 odstotka, kar je skoraj osupljiv dosežek. A to ne zmanjšuje znanega dejstva – ameriška (pravosodna) roka je dolga in predvsem zelo draga …

***

Porsche Macan je bil prodajni zastavonoša tovarne, ki že dolga leta ne pozna minusa.

Januarja avtomobilske tovarne ne gledajo zgolj naprej, pač pa tudi nazaj. In Porsche, znamenita tovarna iz obstuttgartskega Zuffenhausna, gleda nazaj z velikim zadovoljstvom. Ne prvič, verjetno tudi ne zadnjič. Takole je: lani je na trge pripeljalo 237 tisoč različnih Porschejev. Rezultat je dobrih šest odstotkov ugodnejši od dosežka v letu 2015. Med modeli je zastavonoša športni terenec Macan, saj se je zanj določilo več kot 95 tisoč kupcev. Sloviti  911 ima še naprej veliko zvestih kupcev (32.409), pri Porscheju pa so zelo zadovoljni z novim 719 Boxsterjem, katerega prodaja je poskočila za devet odstotkov.

Največji posamični trg je bil lani kitajski; tam se jim je posrečilo prodati dobrih 65 tisoč avtomobilov (plus 12 odstotkov). Stara celina je še naprej izjemno pomemben trg, saj je prodaja poskočila za pet odstotkov na skoraj 80 tisoč avtomobilov. Še toliko bolj to velja za Nemčijo, kjer je bil obseg prodaje večji zgolj za odstotek, toda Nemci so kupili 29.975 Porschejev. Sedaj je treba počakati le še na bistveno – številke o čistem dobičku. In težko je verjeti, da ne bi bile vsaj tako ugodne kot lanske.

***

Marine Le Pen: »To, kar napoveduje Trump, zagovarjam že leta.«

Novomeški Revoz, v 100-odstotni lasti francoskega Renaulta, je začel novačiti delavce za nočno izmeno oziroma tiste, ki bodo delali na tekočem traku Renaulta Clia 4. Proizvodnja tega avtomobila, ki nastaja še v dveh Renaultovih tovarnah, bo stekla v začetku marca in bo, vsaj upati je tako, bistveno povečala količino izdelanih vozil v tej dolenjski tovarni. Najprej naj bi za določen čas zaposlili okoli 300 delavcev, kasneje, če se bo izkazalo, da je povpraševanje po Cliu 4 dovolj veliko, še 200 ali morda celo več. Če izpustim pomembno podrobnost, in sicer, da delavce zaposluje agencija in ne neposredno Revoz (kar med drugim pomeni, da bodo ob minusu zelo hitro znova na cesti), naj bi bila povprečna bruto plača okoli 1.000 evrov. Malo, seveda, ampak tako pač je.

Pred nedavnim je Marine Le Pen, kandidatka za francoskega predsednika na bližajočih se volitvah in šefica nacionalistične stranke National Front, dejala, da bo »zahtevala vrnitev izdelave francoskih avtomobilov in drugih dobrin«, torej nekaj podobnega, kot namerava storiti (in to morda že počenja) nam tako ljubi Donald Trump. Le Penova, ki je v stranki nadomestila svojega očeta s še nekaj bolj skrajnimi stališči, je svojo gospodarsko politiko utemeljila kot »ekonomsko patriotsko in inteligentno protekcionistično«. Mimogrede je še dodala, da je to, kar v tem pogledu pričakuje in namerava storiti Trump, sama predstavila že pred leti.

Ve se, da ima francoska država v Renaultu približno 18-odstotni lastniški delež, v skupini PSA pa 15-odstotnega. Pomeni, da ima v rokah vzvode, s katerimi lahko občutno vpliva na načrte obeh velikih avtomobilskih korporacij ne le doma, pač pa tudi na tujem. Fino, ampak vprašanje je dokaj preprosto: bodo v Franciji našli dovolj delavcev, ki bi bili pripravljeni izdelovati Renaulte, Peugeot ali Citroëne za denimo 1.000 evrov bruto?!

Janez Kovačič