Avtomobilski teden 14, 2018

Li Shufu je svojevrstna zvezda nemške politično-gospodarske scene.

Pozornost, ki jo je v zadnjem času deležen Li Shufu, lastnik kitajskega Geelyja in še nekaterih drugih avtomobilskih imen, je precej pričakovana. Če iz žepa potegneš dobrih sedem milijard evrov in postaneš skoraj desetodstotni lastnik Daimlerja AG, ki ima v svojem portfelju tovarno Mercedes-Benz, moraš vedeti, da nate ne bodo, ne morejo in tudi ne smejo pozabiti.

Takoj po tistem, ko si je Kitajec zagotovil najpomembnejše mesto med delničarji – kar seveda ne more biti presenečenje, saj je največji posamični lastnik MB – se je v Nemčiji odprla Pandorina skrinjica vprašanj in dvomov o poštenosti oziroma preglednosti nakupa. Mercedes-Benz je pač nemška gospodarska in siceršnja svetinja, pravzaprav družinska srebrnina, ki jo zavzeto loščiš in te zato zmoti vsak madež. Videti je, da tam zgoraj tudi tako razumejo tisto, kar je storil Li Shifu, pa čeprav je jasno, da je javna interpretacija posla zelo vljudna. Toda kljub vsemu se je vse skupaj znašlo pod povečevalnim steklom preiskovalnih organov, kar daje slutiti, da je kitajska navzočnost v Stuttgartu veliko bolj boleča, kot je kdorkoli pripravljen priznati.

Letno srečanje delničarjev, opravljeno v četrtek, je bil seveda zelo pomemben dogodek, tako pomemben, da so se ga veselo udeležili tudi tisti, ki ob vsem drugem računajo zgolj na kakšno belo klobaso in presto po končanem srečanju. Ampak Li Shufuja ni bilo. Nasploh je njegova evropska prisotnost zelo raznolika ali vsaj takšna, da iz vsega tega ni mogoče izluščiti kakršnekoli strategije ali jasnega namena. To je nekako v kitajskem slogu. Toda medtem se okoliščine spreminjajo ali tudi zaostrujejo: Trump ostri nože trgovinske vojne, Kitajci ne ostajajo dolžni, Evropa, v tem primeru Nemčija in z njo Daimler AG, pa seveda ne morejo mimo Li Shufuja. Ena izmed nikoli potrjenih domnev je, da kitajski investitorji z državnim denarjem kupujejo strateška podjetja po vsem svetu in tako postavljajo temelje nove svetovne ureditve. Niti ne bi bilo tako za lase privlečeno, kajti ve se, da je sodobna Kitajska skoraj alkimistična mešanica državnega socializma in čistokrvnega kapitalizma. In tudi zato Nemci s tako veliko pozornosti spremljajo vse, kar je povezano z Li Shufujem in Daimlerjem AG.

***

Delničarji dokaj bogato nagrajujejo vodilne može avtomobilske industrije, še posebej ameriške, a je tudi Tavares zelo dobro plačan.

Letna srečanja delničarjev se vrstijo ena za drugo. Ta hip je v večini evropskih in tudi drugih avtomobilskih tovarn kar veselo, odvisno pač od poslovanja v minulem letu. Svoje dobijo tudi tisti, ki so povsem v vrhu. Recimo Carlos Tavares, prvi mož francoskega koncerna PSA.

Vse kaže, da bo Carlos, ki je bil nekoč pod drugim Carlosom, in sicer Ghosnom, ki vodi zvezo Renault-Nissan, kar dobro nagrajen. Ob vsem drugem naj bi dobil dodaten milijon evrov, in sicer za hitro pripravo sanacijskega načrta nemškega Opla.

Kot je znano, je PSA za evropski del General Motorsa, ki ga ob Oplu tvori še britanski Vauxhall, lani odštel 1,3 milijarde evrov. Tedaj je Carlos Tavares napovedal, da bo v 100 dnevih pripravljen načrt, ki naj bi pripomogel k finančni, organizacijski in poslovni prenovi dokaj problematičnega Opla. Novembra je bil načrt pripravljen, predvideva pa zmanjšanje stroškov za 700 evrov po avtomobilu, določa najnižji obseg proizvodnje (tako imenovana prelomna točka je 800 tisoč vozil v letu dni), načrtuje sinergije znotraj koncerna, ki naj bi do leta 2020 prinesle 1,1 milijarde evrov ipd. Za vse to naj bi Tavares dobil dodaten milijon evrov oziroma skupaj 6,7 milijona evrov. Sicer pa bodo o tem odločali delničarji PSA, ki se bodo sestali 24. aprila. Veliko? Seveda, a nekaj manj kot njegovi kolegi v drugih tovarnah.

Carlos Ghosn bo tako za delo v letu 2017 dobil nekaj več kot sedem milijonov evrov, Matthias Müller bo bogatejši za deset, Harald Krüger (BMW) za 7,6 in Dieter Zetsche za 13 milijonov evrov. Veliko več bo (ali morda že je) kapnilo šefom ameriških avtomobilskih hiš, čeprav niso bile tako uspešne kot nekatere evropske ali japonske. Fordov Jim Hackett bo dobil 14, Mary Barra 19 in Sergio Marchionne 9,8 milijonov evrov. Akio Toyoda, ki je že kar nekaj časa na čelu japonske Toyote, pa bo za lansko delo nagrajen z vsega 2,45 milijona evrov …

***

Prodaja avtomobilov z dizelskimi motorji kopni kot pomladanski sneg in prinaša vrsto težav.

Uresničujejo se scenariji, na katere že nekaj časa opozarjajo predvsem evropske avtomobilske tovarne. Diesel-Gate je sprožil vojno proti dizelskemu pogonu oziroma motorjem. Delež novih avtomobilov z dizelskimi motorji vse bolj upada, zadnji podatki o poslu v Nemčiji, največjem evropskem avtomobilskem trgu, pa napovedujejo zelo turbuletne čase.

Prodaja novih avtomobilov je marca namreč padla za 3,4 odstotka. Nič posebej dramatičnega, če ta padec ne bi šel predvsem ali zgolj na račun skromnejše prodaje avtomobilov z dizelskimi motorji. Njihov tržni delež je bil marca 31,3 odstotka , kar pomeni, da je bila prodaja manjša za skoraj 25 odstotkov, medtem ko je posel z bencinskimi avtomobili v istem mesecu zrasel za dobrih devet odstotkov. In kje oziroma kaj je največji problem?

Čez tri leta bodo v Evropi začeli veljati novi okoljski predpisi o vsebnosti CO₂. Znano je, da je dizelski izpust problematičen predvsem zaradi dušikovih oksidov, medtem ko so glede izpustov ogljikovega dioksida manj ‘škodljivi’ kot bencinski motorji. Evropske avtomobilske hiše zato opozarjajo, da do leta 2021 ne bodo sposobne zadostiti novih okoljskim zahtevam glede CO₂, če bo delež avtomobilov z dizelskimi motorji še naprej tako skokovito padal. Pada pa že vse lansko leto, v letošnjih mesecih pa še veliko bolj izrazito in to še najbolj na nemškem trgu. Zadrega je, tako jo interpretirajo avtomobilske hiše, nekako hamletovska: ali bo EU zaradi nastalih težav nekoliko popustila pri datumu uveljavljanja novih okoljskih zahtev ali pa se bo večina evropskih avtomobilskih tovarn znašla – izjem je zelo malo – v resnih težavah? Glede na dejstvo o izjemni pomembnosti avtomobilske industrije v vseh najpomembnejših evropskih državah je veliko bolj verjetna prva možnost. Ampak vmes se bo zgodilo še marsikaj.

Janez Kovačič