Avtomobilski teden 13, 2017 Avtomobilski teden 13, 2017
Dober teden po nesreči na ljubljanski Celovški cesti, v kateri je umrla 20-kolesarka in je ne-sreča pravzaprav v narekovajih, se prav počasi sestavljajo podrobnosti... Avtomobilski teden 13, 2017

Hude prometne nesreče povzročajo hude travme. Ne le tistim, ki so jih povzročili.

Dober teden po nesreči na ljubljanski Celovški cesti, v kateri je umrla 20-kolesarka in je ne-sreča pravzaprav v narekovajih, se prav počasi sestavljajo podrobnosti v mozaik, ki je bil predvidljiv. Medtem se je na slovenskih cestah zgodilo marsikaj tragičnega – denimo nesreča, v kateri sta izgubila življenje motorist in njegova sopotnica, oba šele na pragu življenja. Toda ta na Celovški je vredna ponovne omembe, ker znova in že tolikokrat doslej dokazuje, da bi bilo marsikaj drugače, ko se prometa oziroma prometne varnosti lotili drugače.

Povzročitelj, komaj 21-leni fant, je, kot se temu prijazno reče, stari znanec policije. Dosje prekrškov in tudi kaznivih dejanj je debel za kakšen večji oziroma pomembnejši slovenski roman: vožnja skozi redečo luč, bežanje pred policijo, vožnja brez vozniškega dovoljenja oziroma z neregistriranim avtomobilom in tako naprej ali morda nazaj. To, da je sedel za volanom avtomobila, ki si ga lahko v teh krajih privošči peščica, bi moral biti nekakšen preiskovalni impulz za one na ljubljanski Davčni ulici. A je povsem predvidljivo trditi, da se to ne bo zgodilo – tam se osredotočajo, to je precej očitno, predvsem na tisto, kar je mogoče prebrati in pobrati z bančnih in drugih računov. ‘Naš’ povzročitelj tragedije na Celovški ga skoraj zanesljivo ni imel. Če bi ga, bi verjetno sedel za volanom kakšne avtomobilske podrtije. Tako pa je z avtom prestižne znamke povzročil nekaj, kar je nepopravljivo.

Kako ukrepati proti tistim, ki zavestno, zelo predrzno in končno kronično kršijo cestna in vsa druga pravila? Razmeroma enostavno vprašanje, pa iskanje odgovorov, ki si pogosto zelo nasprotujejo. Toda kljub vsemu se ni mogoče izogniti občutku, da je splošni, naj rečem javni odnos do prometnih nesreč in seveda povzročiteljev pri nas zelo mačehovski, celo hinavski. Pijanci za volanom niso slovenska posebnost, je pa dokaj značilno skoraj prijazno razumevanje okoliščin in razlogov, ki jih pijani povzročitelji tudi zelo hudih prometnih nesreč pred sodiščem navajajo v svoj bran.

Enako se utegne zgoditi s tistimi, ki imajo dolgo zgodovino ‘odnosov’ s policijo in sodišči, pa naj gre za prometne prekrške ali kazniva dejanja ali pa za kaj drugega. Iščejo se socialni in številni drugi razlogi za takšno početje, vrta se v preteklost in morda prihodnost; jara kača dolgih pravnih postopkov se (pre)pogosto končna z ugotovitvijo, da je bil ‘stari znanec’ v času prometne nesreče v ‘posebnem psihičnem stanju’. Prav. V kakšnem stanju so tisti, ki zaradi takšnih ljudi in njihovega brezumnega početja izgubijo svoje najdražje, ne zanima nikogar.

***

Gospodarsko razstavišče bo vse do konca tedna avtomobilsko središče države pod Karavankami.

Slovenski avtomobilski salon se je prevesil v svojo drugo polovico. Bil bi seveda velik greh ga tudi tokrat in znova ne omeniti. Mimogrede zapišem zgolj mnenje človeka, ki je vse dni na Gospodarskem razstavišču: očitno je, da so ljudje lačni predstave, kot je letošnji avtomobilski salon. Prijazna popotnica tistim, ki bodo čez čas odločali o tem, ali bo marca 2019 doživel svojo ponovitev ali pa bo znova ter za dolga leta utonil v pozabo. In da je bilo več obiskovalcev dopoldne, vsaj prvo polovico tedna, je menda tudi precej nesporno.

Tudi ko se bodo za letošnjim avtomobilskim salonom zaprla vrata, verjetno še ne bo konec razprav o tem, kaj oziroma česa ni bilo na Gospodarskem razstavišču. Že prvi dan je bilo slišati rahel očitek, da konceptov tako rekoč ni; ni bilo torej pogleda v prihodnost, bistvenega in tako rekoč sestavnega dela vseh velikih avtomobilskih salonov na tej in vseh drugih straneh različnih morij. Morda, a slovenski avtomobilski salon si tovrstne butičnosti ne more privoščiti. Prav je, da ni zgolj razstavni, pač pa tudi prodajni. Naj gre teorija – razstavljeni avtomobili – z roko v roki s prakso, torej poslom. Prireditvi na GR to ne more škodovati.

Dodatno vrednost salonu nedvomno daje Tehnološki paviljon. Ideja in tudi izvedba sta primerni, a žal je postavljen v klet hale B. In ker je v nekakšni ilegali, je verjetno deležen precej manjše pozornosti. V prihodnje bi ga kazalo postaviti na svetlo, pravzaprav povsem na začetek salona. Ampak Tehnološki paviljon doživlja usodo številnih razstavljalcev, ki se ob avtomobilih pojavljajo na velikih avtomobilskih salonih. Vso pozornost poberejo avtomobilske tovarne in avtomobilska pločevina, torek končni izdelek, pa čeprav je vsem jasno, da brez gum, elektronike in vsega drugega avtomobila pač ni. Sicer pa – če bo repriza čez dve leti, bo lahko marsikaj drugače in predvsem bolje.

***

Avtomobilska prihodnost bo električna, so prepričani v marsikateri avtomobilski tovarni.

Zdi se kot revolucija oziroma stampedo – avtomobilske tovarne tako rekoč vsak dan predstavljajo načrte o novih električnih avtomobilih ali pa vsaj dopolnjujejo oziroma razširjajo svoje električne strategije. Poledica škandala ‘Diesel-Gate’ ali buren začetek nove, torej električne dobe, ki utegne temeljito spremeniti avtomobilsko prihodnost?

Mercedes-Benz je te dni oznanil, da desetih električnih avtomobilov ne bo predstavil ‘šele’ leta 2025, kot je bilo sprva načrtovano, pač pa tri leta prej. Zaposleni v ingolstadtskem Audiju so od vodstva hiše zahtevali, naj se odloči za izdelavo električnega avtomobila doma, torej na Bavarskem. Zahteva je več kot razumljiva oziroma smiselna, kajti Audi za prihodnje leto načrtuje izdelavo prvega množičnega električnega avtomobila (električni športni terenec), ki pa bo nastajal v tovarni v Belgiji oziroma Bruslju. »Naša matična tovarna v Ingolstadtu mora biti pripravljena na prihodnost,« pravijo zaposleni; konec koncev drži, da daje delo več kot 40 tisoč ljudem.

Tudi matični Volkswagen, ki domuje v Wolfsburgu, pri električnih avtomobilih ne drži križem rok. Pa tega ob vsem, kar se mu je zgodilo, ne sme ali ne more; do leta 2020 naj bi na trg poslal tri nova električna vozila. In morda so prav načrti VW spodbudili Bavarce, da so se začeli spraševati, ali bodo Ingolstadtu ostale zgolj električne drobtinice …

Južnokorejski Hyundai je skupaj s Kio začel razvijati platformo, ki bo osnova za novo generacijo električnih avtomobilov obeh hiš. Glede na skoraj izjemno ambicioznost, ki ju kažeta obe tovarni, je očitno, da o električni avtomobilski prihodnosti ni nobenega dvoma več.

Češka Škoda, ki ji marsikaj predpišejo v Wolfsburgu, tudi noče zaostajati. Na šanghajskem avtomobilskem salonu, ki bo na sporedu prihodnji mesec, bodo postavili na ogled študijo Vision E, ki ga predstavljajo kot kupejevski SUV in naj bi se na cestah pojavil leta 2020. To bo električni in deloma samovozni avtomobil, ki naj bi z enim polnjenjem baterije prevozil 500 kilometrov, štirikolesni pogon pa bosta zagotavljala dva električna motorja s skupno močjo več kot tristo ‘konjev’.

Kaj torej? Seveda je še prezgodaj trditi, da je prav ‘Diesel-Gate’ povzročil nekakšno električno revolucijo. Gotovo pa je pripomogel oziroma pospešil razmislek o avtomobilski prihodnosti. Videti je, da so jo nekateri že prepoznali in določili.

Janez Kovačič

Preberite tudi