



Carlos Tavares je že vse od lanskega decembra zgodovina.
Tavaresu kljub vsemu visoka odpravnina
Carlos Tavares je bil vse od ustanovite koncerna Stellantis, ki združuje 14 avtomobilskih imen oziroma tovarn, tisti, ki naj bi bistveno pripomogel k temu, da se je konzorcij hitro uveljavil na avtomobilskem trgu. Še več. Poslovanje je bilo dobro, finančni rezultati prav tako. Toda lani se je vse začelo krhati. Decembra je Tavares pomahal v slovo, njegovo delo – bil je izvršni direktor – je tedaj prevzel predsednik John Elkan. Koncern še vedno ni našel Tavaresovega naslednika.
Za svoje delo v letu 2023 je Portugalec, ki je bil tudi pri Renaultu v času nam dobro znanega Carlosa Ghosna, potem pa odšel k PSA (Peugeot, Citroën), dobil rekordnih 36,4 milijona evrov. V tem primeru je bil to skupek plače, bonusov oziroma nagrad za uspešno delo, paketa delnic ipd. Zlasti v Franciji oziroma pri nekdanjem PSA, ki ob Fiatu in skupini Chrysler, sestavljajo jedro koncerna, so bili ob lanskem izplačilu nagrade precej zadržani, nekateri tudi kritični. Toda Tavares se je izkazal z ugodnimi številkami, Stellantis je bil v dobri kondiciji. Lani se je vse skupaj prelomilo. Tavares je pogosto potoval v ZDA, kjer je bil Chrysler v vse večjih težavah, pa tudi drugim v skupini ni šlo briljantno. Tja proti jeseni se je začelo govoriti, da so Tavaresu šteti dnevi, kar se je zgodilo decembra. Sedaj je postalo jasno, da se bo Portugalec poslovil z zajetno odpravnino. Še prej pa bo dobil 23 milijonov evrov kot nagrado za delo v 2024, vendar pa bo to za 37 odstotkov manj kot leto prej. Ni pa mogoče spregledati, da se je vrednost Stellantisove delnice v letu dni zmanjšala za polovico. Ni malo.
***

Padec Tesle na evropskih trgih se nadaljuje.
EU mehča zahteve pri izpustih CO2
Zgodilo se je pričakovano: evropska komisija je predstavila akcijski načrt, s katerim je zastavila bolj prožne oziroma laže dosegljive cilje glede izpustov CO2. Toda nekateri cilji, bistveni za t.i. zeleni prehod, ki so datirani za leto 2035, ostajajo. To med drugim pomeni, da naj bi se tega leta končala produkcijska doba avtomobilov, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem. A tudi to se utegne spremeniti.
Kot je veljalo do nedavnega, naj bi se povprečni izpust CO2 v državah EU v letošnjem letu spustil do 95 g/km. Že pred tem oziroma predvsem lani je postalo jasno, da bo cilj za veliko večino avtomobilskih tovarn tako rekoč nedosegljiv. Po sedanjih podatkih je bil lanski povprečni izpust CO2 114 g/km. Tovarne, ki ne bi izpolnile zahtevanega merila, bi imele različne možnosti: ali plačati visoko globo za vsak izdelan avto in za vsak presežen g/km CO2 nad določeno mejo (torej 95 g/km), ali pa si pri tovarnah, ki s tem nimajo težav, kupiti ‘odpustke’. V tem primeru bi veliko zaslužila prav Tesla, ki bi zaradi tega, ker ima v svojem programu zgolj baterijske električne avtomobile (BEA) z ničelnim izpustom CO2, zlahka izpolnila omenjeno zahtevo. Po novem evropska komisija predlaga triletno obdobje v času od 2025 do 2027 za dosego tega cilja. Razumljivo je, da je velika večina evropskih avtomobilskih tovarn odločitev toplo pozdravila. Toda tudi to, veliko bolj prilagodljivo merilo, bo predstavljalo precejšen zalogaj, kajti posel predvsem z baterijskimi električnimi avtomobili je bil lani tako v EU kot v vsej Evropi bistveno skromnejši kot leto prej. Po drugi strani pa številke o prodaji BEA v letošnjih prvih dveh mesecih oziroma v februarju kažejo, da se trg nekoliko prebuja. Toda pri tem smo priče zanimivemu paradoksu, ki se kaže v izrazitem padcu oziroma strmoglavljenju prodaje avtomobilov tovarne Tesle. Ta lani z modelom Y ni le zasedla prestola najbolje prodajanega BEV v Evropi in EU, pač pa tudi na številnih drugih trgih. Številke ACEA, evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov, kažejo, da je bil posel s Teslami v Nemčiji februarja kar za 78 odstotkov skromnejši kot februarja lani – ob tem se je prodaja BEA povečala za skoraj 31 odstotkov! Tudi na drugih trgih – v Franciji, Italiji, skandinavskih državah, pa tudi pri nas – je šlo ameriški tovarni slabo. Ugibajo o razlogih za strmoglavljenje, pri čemer ne bi smeli povsem ignorirati tistega, ki ‘krivca’ išče v Elonu Musku in njegovem angažmaju tako doma kot tudi v nekaterih evropskih državah. Počakajmo.
***

Iz Ovalne pisarne, kjer je ‘doma’ ameriški predsednik, tako rekoč vsak dan pride kaj ‘zanimivega’.
Ukrepi iz Ovalne pisarne
Vse tisto, kar se je dogajalo v prvem mandatu Donalda Trumpa, je sedaj, ko je v sedlu še ne dva polna meseca, je bilo zgolj nekakšna uvertura. Sedaj v Washingtonu vsak dan spočnejo nekaj novega, čudnega in neobičajnega, celo pretresljivega. In seveda se številnim zdi, da je na čelu najmočnejše države in gospodarstva na obli človek, ki je sposoben in predvsem voljan spočeti nepredstavljivo.
Ta hip je precej v ospredju avtomobilska industrija. Slovenski zet – tako ga zelo pogosto opisujejo na hrvaški strani – je v začetku februarja napovedal dodatne carine za Kanado in Mehiko oziroma tam izdelane avtomobile, ki jih izvozijo v ZDA. Nato je odločitev prestavil na 4. marec. Ko je bil datum mimo, so začele veljati, toda za avtomobilsko industrijo le dober dan in pol. Kot so sporočili iz Ovalne pisarne, so ameriški avtomobilski produkciji na ljubo odločitev o dodatnih carinah znova prestavili. Nič čudnega. Vse ameriške avtomobilske tovarne – torej General Motors, Ford in Stellantis (znotraj je Chrysler) – so skoraj narkomansko odvisne od dobave povsem izdelanih avtomobilov ali pa posameznih avtomobilskih komponent iz Mehike, deloma tudi iz Kanade. To je še en enomesečni odpustek, ki pa ameriškim tovarnam zagotovo ne bo prinesel kakšnega velikega olajšanja. Po drugi strani pa se Trumpovim grožnjam počasi, toda dokaj zanesljivo prilagajo različne avtomobilske hiše. Tako je Honda že sporočila, da novi Civic ne bo nastajal v Mehiki, kot je bilo sprava načrtovano, pač pa v ZDA. Iz Stellantisa, ki je seveda občutno odvisen od dobrega dela Chryslerja, je prišlo naslednje sporočilo: »Delimo predsednikov cilj, da izdelamo več ameriških avtomobilov in ustvarimo trajna ameriška delovna mesta. Veselimo se sodelovanja z njim in njegovo ekipo!« Seznam voljnih avtomobilskih imen se bo zanesljivo kmalu povečal.
Janez Kovačič