Avtomobilski teden 1, 2017

Napovedi oziroma predvolilne obljube Donalda Trumpa postajajo meso še pred formalnim prevzemom Bele hiše.

Točno čez dva tedna bo washingtonska Bela hiša dobila nove stanovalce. Da bo Ovalno sobo zasedel Donald Trump, je nesporno. Bolj nejasno je, ali se bo z newyorške Pete avenije skupaj z njim preselila tudi ‘naša’ Melanija. Menda se ne bo, pišejo, vsaj ne takoj. In sedaj je videti, da napovedi ali obljube, ki jih je Donald tako zavzeto ponavljal med vso kampanjo, postajajo meso.

Fordu, drugi največji ameriški avtomobilski tovarni, ki je v zasebni lasti in je med krizo pred sedmimi ali osmimi leti ni bilo treba reševati z državno pomočjo (kar je, mimogrede, skoraj neverjeten paradoks), je zagrozil s ‘povračilnimi ukrepi’ – če bodo uresničili napoved oziroma do konca izpeljali nameravano investicijo v postavitev nove tovarne v Mehiki. Ta južna ameriška soseda je bila nasploh pogosto v govorniškem portfelju novega predsednika – kot država, kriva številnih težav, ki tarejo ljudi in stvari na severni strani Ria Grande.

Sedaj je iz detroitskega Dearborna, kjer domuje Ford, prišlo zanimivo sporočilo: ustavili bomo začeto investicijo, vredno okoli 1,6 milijarde dolarjev, v gradnjo nove mehiške tovarne! Namesto tega bodo vložili približno 700 milijonov dolarjev v ‘domačo’ tovarno v Flat Rocku in s tem ustvarili 700 novih delovnih mest. Del tega projekta je tudi razvoj 13 novih, električno oziroma alternativno gnanih Fordov, med katerimi naj bi bil tudi hibridna izvedenka dirkaškega Mustanga. Mark Fields, prvi mož Forda, je ob tem dejal, da je odločitev »posledica presoje, kaj je najboljše za Ford«. Hkrati je dodal še nekaj o zaupanju v Trumpovo gospodarsko politiko.

Tako to gre: predsednik, ki je otrok izvirnega ali vsaj liberalnega kapitalizma v njegovi najbolj kruti obliki, sporoča, da brez posredovanja države v gospodarstvo – zgolj verbalnega ali pa dejanskega – ne bo šlo. Se na oni strani reinkarnira tako preganjana in zaničevana samoupravna politična ekonomija, prav tista, ki s(m)o jo inavgurirali na tej strani? No, naj se ve, od kod prihaja Melanija …

***

Lansko nemško avtomobilsko leto je bilo najboljše v zadnjih sedmih letih. Niti ni posebej presenetljivo.

Za podrobnejšo razlago tega, kako je šel lani posel z avtomobili v Evropski uniji (EU), je seveda še precej prezgodaj. A nekaj osnovnih številk, še posebej za Nemčijo, ki velja za največji trg znotraj skupnosti, je kljub vsemu znanih. In so pomembni, kajti ko avtomobilska Nemčija kihne, menda drugi dobijo nežnejši nahod. Resnica je sicer drugačna, a nekaj je le ostane.

Torej: lani naj bi Nemci pokupili 3,35 milijona novih osebnih avtomobilov ali 4,5 odstotka več kot leto prej. Pomeni, da je bilo 2016. zelo dobro, najugodnejše v zadnjih sedmih letih, pa čeprav je bilo vmes veliko dvomov in podobnega. Pravijo, da sta krivuljo prodaje kvišku poganjali nizka cena goriva in nizke obrestne mere, kar je v trgovine prignalo predvsem tiste, ki so si novo pločevino omislili bodisi na posojilo bodisi na lizing.

Je bil pa ob tem zelo zanimiv lanski december. Prodanih je bilo več kot 256 tisoč avtomobilov. Omembe vredno je bilo, da je japonska Toyota, sicer svetovni zastavonoša, posel povečala za 43 odstotkov, medtem ko je imel matični Volkswagen (torej zgolj VW) za 16 odstotkov manj kupcev! Ampak na to bi se morali že navaditi, saj druge tovarne znotraj koncerna prodajajo zelo dobro: Porsche je posel v zadnjem lanskem mesecu povečal za 80, Škoda za 25, Seat za 13 in Audi za 11 odstotkov. Je pa prijazno omeniti še nekaj drugih številk ali dosežkov. Decembra je italijanska Alfa Romeo, tovarna, ki si jo menda še naprej močno želijo v koncernu VW, obseg prodaje povečala za 126 odstotkov. Lexus je bil boljši za 65 in Jaguar za 57 odstotkov.

***

Matthias Müller bo izpustil letošnji detroitski avtomobilski salon.

Prihodnji teden bo ameriški Detroit znova v središču pozornosti, saj je na sporedu detroitski mednarodni avtomobilski salon. Ta spada med največje na obli in tega primata mu ne morejo vzeti nekateri drugi ameriški avtomobilski saloni (v Los Angelesu, New Yorku ipd.), čeprav se močno trudijo. Ampak to ni novica.

Omembe vredna novica je, da se vodstvo koncerna Volkswagen, ki ga ta hip bolj ali manj zadovoljivo obvladuje Matthias Müller, ne bo odpravilo v skoraj opustošeni Detroit. Razlog: čeprav so tik pred Božičem potrdili dogovor o ustrezni odškodnini 80 tisoč lastnikom vozil koncerna, oškodovanih v aferi ‘Diesel-Gate’, kar bo stalo okoli 17,5 milijarde dolarjev, še vedno obstaja nevarnost kazenske tožbe. VW se močno trudi, da bi s pravosodnim ministrstvom dosegel ustrezen dogovor še pred 20. januarjem. Obstaja nevarnost oziroma bojazen, da bi nova administracija, ki prevzame oblast po tem datumu, vse skupaj zapletla in podaljšala. Prav zaradi tega tovarne, ki sestavljajo koncern VW in se ločeno predstavljajo na detroitskem salonu, ne bodo pripravile samostojnih tiskovnih konferenc (vsaj tako je razumeti). In ker bo tako, tja ne bo odpotoval niti Müller niti drugi člani uprave.

Prav Müller je lani v Detroitu povzročil precej nejevolje pri ameriških oblasteh, saj je v nekem intervjuju dejal, da »nismo lagali« glede izpustov škodljivih plinov pri dizelskih motorjih. Sklep je zato jasen: če ne greš tja čez, tudi ne moreš nič nerodnega povedati!

Janez Kovačič