Trenutek resnice Trenutek resnice
Trenutkov resnice je vsak dan mnogo, a nas tule seveda zanimajo tisti, ki so povezani z avtomobilizmom. Prav zdaj je menda najbolj aktualen trenutek... Trenutek resnice
Citroën Xantia: ne le večna lepotica, tudi tehnično še danes odličen avtomobil, ko gre za njegovo podvozje.

Citroën Xantia: ne le večna lepotica, tudi tehnično še danes odličen avtomobil, ko gre za njegovo podvozje.

Trenutkov resnice je vsak dan mnogo, a nas tule seveda zanimajo tisti, ki so povezani z avtomobilizmom. Prav zdaj je menda najbolj aktualen trenutek resnice, ki pravi, da se dopusti nezadržno bližajo koncu. Kar neposredno vpliva na stanje na cesti.

Pa ne mislim na gneče na cesti – te doživljamo tudi, ko ni dopustov, le na drugih (mestnih in primestnih) cestah. Zdaj gre za ključno dejstvo, da se otrokom bliža novo šolsko leto in marsikateri skušajo izkoristiti zadnje proste dni. Tisti, ki jim starši modro prepovedujejo ‘visenje’ za računalnikom in/ali pametnim telefonom, so (upam) zunaj. Brcajo žogo, kolesarijo, skejtajo in podobno. Cesta je blizu, otroci pa razposajeni. Bodimo pozorni. Ko se bo začel pouk, bodo nevede in nehote ‘oblekli’ resno vedenje, kar načeloma pomeni tudi več previdnosti. Moja logika pravi, da je vsakoletno bobnenje v medijih, da se je začel pouk in da so zato na cestah otroci, v primerjavi s počitniško razpuščenostjo povsem nesmiselni. Vsekakor pa je na otroke vedno prav paziti, ne glede na datum.

VK_CB rZdaj pa še ena na račun avtomobilov. Ni ga proizvajalca, ki ne bi hvalil napredka svojega novega modela, in ni ga resnega avtomobilskega medija, ki ne bi temu posvečal pozornosti. Med področja izboljšave sodi tudi podvozje in z njim povezana lega na cesti. Ste morda slišali katerega, ki bi za svoj nov avtomobil rekel, da gre počasneje v ovinek od starega?

Najbolj resni, ampak res najbolj resni avtomobilski mediji zato pošljejo avtomobile na ustrezen(!) poligon, kjer mu izmerijo čas testnega kroga, ki neposredno priča o kakovosti podvozja. Mnogo njih je na voljo tudi na spletu, verjetno najbolj zloglasen je krog na Nürburgringu, ne gre pa zanemariti tudi drugih. Drug način preskusa podvozja, menda še bolj zahteven, je preskus vožnje skozi kombinacijo zavojev, kjer pa po navadi merijo največjo hitrost. Najbolj znan med takšnimi je ‘losov’ test.

Med omenjenimi mediji je tudi švedski Teknikens Wärld, ki je nastal že daljnega 1948! Najbolj splošno (po)znan je postal leta 1997, ko so na losovem testu prekucnili takrat čisto novi Mercedes-Benz A in sprožili skokovit porast vgradnje stabilizacijskega sistema ESC, ki je zdaj že nekaj let tudi obvezen v Evropi.

Zanimiv je pogled na njihovo tabelo vozil, ki so šla skozi ta losov test oziroma točneje na vrstni red avtomobilov, razvrščenih po hitrosti. Pravilno je pričakovati, da se bodo športni avtomobili odrezali bolje od udobnih ali običajnih. Tako zelo visoko najdemo legendarni Ferarri Testarossa (1987!), zanimivo, pred njim je potem Nissan X-Trail dCi 4×4 (2014), sledi pa paket Porschejev: 991 Carrera 4S (2014), 997 Carrera S Cabriolet (2005), 997 Carrera S (2008), 997 GT2 (2008), 997 Carrera 4S (2008), 996 GT2 (2004) in 997 GT3 RS (2008). Razlika v hitrosti med Testarosso in GT3 RS je zgolj 2 kilometra na uro!

Zdaj pa trenutek resnice. Na prvem mestu pred omenjenimi je za kar 3 kilometre na uro hitrejši – (zajemite sapo) – Citroën Xantia V6 Activa, letnik 1999.

Toliko o splošnem napredku na podvozju in legi na cesti, o legi na cesti športnih in udobnih avtomobilov, o nesmiselnosti (predvsem pa kakovosti) Citroënovega hidraktivnega vzmetenja ter še o čem. In o večnosti ‘zlatolaske’, predstavljene daljnega 1993.

Vinko Kernc