



Opel Astra 1.2 Turbo 96 kW AT8: tradicionalni Golfov tekmec s francosko vsebino.
Hladno korektna
Astra se je že davno prebila do zvezd (lat. ad astra), upoštevaje tudi model Kadett je zdaj že pri črki L. S tem se kot stalnica postavlja ob bok Corolli in Golfu, a drži tudi, da je v njej vse manj nemškega.
Zunanjosti ni moč ničesar očitati: videz ni le korekten, pač pa tudi pohvalno samosvoj in prepoznaven. V takšni barvi pride še posebej do izraza odličnost oblike, ki jo med drugim določa tudi filozofija ‘manj je več’. Oblikovali so jo v Nemčiji.
Ni pomembno in še manj ključno, a je morda prav vedeti: nova Astra v notranjosti ne more skriti porekla. Gre seveda za koncern PSA (ki s FCA tvori še večjo grupo Stellantis) in Astra ima kar nekaj elementov, ki so v celoti ali delno preneseni iz Peugeota 308. Izza volana so to zavolanski ročici, konzola med sedežema z gumbi samodejnega menjalnika in izbire vozne dinamike, že v začetku pa tudi ključ vozila.
Skupna raba platforme prinaša tudi enak osrednji zaslon z okoliškimi gumbi in operacijskim sistemom. Tu gre, tako kot pri merilnikih, za enako logiko, a spremenjen videz. Prav merilniki so za lastnika prejšnje Astre povsem neprepoznavni – prej analogni so imeli klasičen videz, zdaj digitalni pa imajo le nekaj vodoravnih navpičnih črt ter dokaj skromen nabor informacij.
Infozabavni sistem ima, upoštevaje tudi tista za klimatsko napravo, 12 mehanskih stikal. Nekaj graje gre na račun menijev, zvečine zaradi neintuitivnosti (v času testa nismo uspeli nastaviti ženskega glasu za vodenje navigacije, vklop projicirnega zaslona smo našli šele v poglavju ‘Svetlost’ – karkoli pač to že pomeni in podobno), delno pa tudi zato, ker pri brskanju pogosto ne ponudijo gumba ‘nazaj’.
Dosti boljši je meni za upravljanje tempomata, ki med drugim ob zaznavanju znaka za omejitev hitrosti ponudi vprašanje ‘OK?’ in zadostuje le potrditev, da postane tempomat aktiven. Je pa zanesljivost informacije o omejitvi hitrosti tudi v tem avtomobilu vprašljiva (odstopanja so lahko tudi zelo velika!) in velja biti še bolj pozoren. Pri samem tempomatu zmoti predvsem pospeševanje po zaustavitvi, ki je počasnejše tudi od najpočasnejših vozil (avtobusi, …); to sicer velja za velik del današnjih tako opremljenih avtomobilov, a za voznika vseeno ni neka tolažba. Krmiljenje tempomata je preko dobrih gumbov na volanskih prečkah, ki bi bili še boljši, če ne bi bili tako gladki.
Ta modna muha zadnjih let, površina ‘piano black’ (klavirsko črna), se poleg omenjenih gumbov pojavi še drugod, sicer pa je preostale notranje površine treba pohvaliti, predvsem zgornji del armaturne plošče in seveda v usnje odete sedeže.
S tem smo prišli do morda najbolj značilno Oplovega dela nove Astre. Sedeža omogočata tudi nizko sedenje in ponujata, vključno z nastavitvijo volanskega obroča, dober položaj za volanom, kar bo do samovoznih avtomobilov ključnega pomena. In pri sedežih je usnje menda zadnje na seznamu pohval, saj navdušijo predvsem s svojo zasnovo oblike (neutrujajoči na daljši vožnji) in nastavitev (tudi dolžina in naklon sedalnega dela ter vzdolžna nastavitev vzglavnika!).
Imenitna nizka zadnja šipa ima za voznika dvoje neprijetnih posledic: zmanjšano vidljivost nazaj in majhno obrisano površino brisalnika (ker mora biti kratek, briše zgolj v srednji tretjini šipe), sicer pa je Astro v splošnem prijetno voziti. V tem jo lahko primerjamo s Citroëni, saj je vožnja (stopalka plina, volan, delno tudi podvozje) mehka in udobna.
Vozniško udobje, še posebej volan, naredi Astro hladno. V grobem se zdi, da je občutek v športnem voznem programu takšen, kot pri večini v običajen programu, v normalnem pa kot v udobnem. Dinamke nemških avtomobilov v Astri ni več. A to ni za vsakogar slaba novica, saj v današnjem prometu voznik niti ne more, niti ne sme več izkusiti zmogljivosti avtomobila.
Za današnjega povprečnega voznika je pogon, kot je bil v testni Astri, odličen: malo (lahkotnega) dela, malo razmišljanja. Športni program in ročno pretikanje vneseta nekaj malega dinamike, če je ravno potrebno, a je motor poskočen le do kakih 110 kilometrov na uro. V mestu zna porabiti tudi 10 litrov na 100 kilometrov, pri zmerni vožnji pa lahko v kombinaciji mesta, podeželja in avtomobilske ceste računate z dobrimi sedmimi litri za vsakih 100 kilometrov.
***
Če se je zaradi ‘ukvarjanja’ s podrobnostmi morda drugače zazdelo, vseeno velja: Astra L je z elegantno čednostjo, z notranjo korektnostjo, z odličnima sedežema ter z lahkotnim in nezahtevnim upravljanjem odličen avtomobil. A morda prav zato tudi hladen.
Vinko Kernc
***
Hvalimo
+ videz zunanjosti in notranjosti
+ inteligenten ključ
+ projicirni zaslon (HUD)
+ notranji materiali
+ lahkotnost upravljanja
+ možnost nizkega sedenja
+ dnevne luči tudi zadaj
+ ogrevanje prednje šipe
+ nastavljivost (dolžina in nagib sedalnega dela, vodoravni pomik vzglavnika) sedeža
+ ogrevanje in zračenje sedežev
+ štirje ročaji nad vrati znotraj
+ meni tempomata
+ osvetlitev predalov v vratih in konzole med sedežema
+ prtljažnik (oblika, dvojno dno)
+ sistem za opozarjanje na prečni promet zadaj
Grajamo
– neintuitivni meniji
– preveč preprosti merilniki
– nizka zadnja šipa
– izklop sistema stop/start terja pet dejanj
– delovanje tipal za odklepanje/zaklepanje vrat
– delovanje samodejne zatemnitve merilnikov
– nezanesljvost sistema za omejitve hitrosti
– vidljivost na nekatera stikala
– moteče pihanje zraka skozi sredinske reže
– slabo uporabni (nizki) mreži na hrbtih sedežev
Na kratko
Naneslo je pač tako, da od te generacije Astre ne morete pričakovati tipično nemškega avtomobila. Če kaj pomaga: vtis nemške natančnosti pa menda res daje.
Cene
Opel Astra 1.2 Turbo 96 kW Edition: 25.740 evrov
Opel Astra 1.2 Turbo 96 kW GS: 28.740 evrov
Testni Opel Astra 1.2 Turbo 96 kW AT8 GS: 34.540 evrov
(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Oprema Ultimate ni več na voljo, nadomestila jo je GS. Ekvivalentna Astra je danes GS s paketom Ultimate ter s platišči Pentagon.)
Tehnični podatki
Karoserija: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
Motor: 3-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg, 1.199 cm3 – največji navor 230 Nm pri 1.750/min – največja moč 96 kW (130 ‘konj’) pri 5.500/min
Pogon: samodejni menjalnik (8) – pogon na prednji kolesi – gume 225/40 R 18 Y Michelin Primacy4
Mere: dolžina 4.374 mm – širina 1.860 mm – višina 1470 mm – medosna razdalja 2.675 mm – najmanjša razdalja od tal 119 mm – rajdni krog 10,5 m (med zidovi) – notranja širina spredaj 1.444 mm, zadaj 1.444 mm – prtljažnik 422/1.268 dm3 – posoda za gorivo 52 l
Mase: vozilo 1.371 kg – nosilnost 509 kg – nosilnost strehe 80 kg
Zmogljivosti: največja hitrost 210 km/h – pospešek 0-100 km/h 9,7 s – poraba normno 5,6-5,8 l/100 km, test 7,4 l/100 km – izpust CO2 125-130 g/km
Foto: VK, Tim Kernc