Nissan Juke 1.5 dCi Acenta

Nissan Juke: »Pridi, zapelji in kupi me!« Takšen je videti še danes po že šestih letih prodaje.

Med obliko in dinamiko

Včasih slike ne povedo dosti. Sem videl tam nekje od daleč skozi množico glav neki avtomobil v kotu salona v Ženevi zdaj že daljnega 2010 … Nekaj …

Jebela, kaj je hotel povedati pesnik?

***

Nekateri so seveda v Juku takrat takoj videli uspešnico, jaz sem potreboval kar lep čas – dokler ni prišel na test. Juke ni videti kot avtomobil; je igrača, ki jo človek hoče imeti, za povrh pa še pelje in je vsakdanje uporaben. Da ne omenjam splošnega faktorja zabavnosti.

Juke je Nissanov in dobro je, da je tako. Od tam sicer pride tudi kakšna manj prijetna posledica: denimo to, da je volanski obroč nastavljiv le v višino; da ima za svojo kratkost razmeroma velik obračalni krog; da ima samodejen pomik le voznikova šipa; da je potovalni računalnik ‘enosmeren’; in da cev za gorivo ni brez čepa. A ne moti toliko, da bi se človek obrnil in odšel iz prodajnega salona. Bolj moti to, da (testni) nima pametnega ključa – imela ga je že Micra iz leta 2002.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

V preostalem, pravim, je dobro, da je Juke Nissan. Kdo drug bi si upal na trg poslati tako nenavadno oblikovan avtomobil v razred, ki je takrat pravzaprav šele dobro nastajal? Da ni nenavaden? Kaj pa kolesni blatniki z izrazitimi bulami kot pred 60 leti, zadnje luči kot bumerang, prednje luči na ‘napačnem’ mestu, streha pa padajoča in zadnja šipa nizka kot pri najbolj športnih kupejih? Ampak poglejte – Juke zna prepričati oba spola vseh starosti! Teorija tega pozimi leta 2010 ne bi zmogla napovedati.

Celih šest let je že na trgu in je znano: notranjost ni tako izvirna in duhovita kot zunanjost, a nič hudega, je dinamična, prav nič pusta, ravno nasprotno, prav igriva je videti, poleg tega je notranjost bolj kritična, ko gre za želje in navade, sploh pa okus kupcev. Naj bo takšna, kot je. Velja seveda za armaturno ploščo in njeno okolje, sedeža sta že običajna – na oko nič posebnega, a vseeno z nekaj bočnega oprijema. Za tistega, ki v celoti izkorišča dinamiko mehanike, premalo, za običajnega voznika dovolj.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Izza volana je, če odmislimo nenastavljivost obroča v globino, vse v redu: dobra vidljivost naprej – a tudi nazaj (nizka zadnja šipa je očitno na pravem mestu!), veliki zunanji ogledali, zelo dober volanski obroč, odlični gibi prestavne ročice in lahkotno upravljanje. Avtomobil, ki ga je prijetno in lahkotno voziti.

Toda drugi komplet Jukovih argumentov se tule šele začne in seveda z motorjem, ki sliši na ime dCi, torej je turbodizel, ki ga najdemo tudi v Renaultih. Tule se zdi blizu idealnega – vse, kar bi mu morda lahko zamerili, je to, da ne mara nizkih vrtljajev – dobro se počuti šele pri 1.500. Nekoliko dolg menjalnik tako povzroči, da je pri majhnih hitrostih pač treba pretakniti navzdol, konkretno to pomeni, da se 60 kilometrov na uro noče peljati v 6. prestavi.

A od 1.500 naprej je (govorimo seveda o njegovi vlogi v tej karoseriji) tovarna navora, odzivnosti in prožnosti in od te številke vrtljajev navzgor so tudi prestavna razmerja šestih prestav idealno pokrita. Seštevamo: motor odličen, menjalnik odličen. Naprej. Škoda, da v ponudbi ni (tega) turbodizla s štirikolesnim pogonom! A se zdi, da je geometrija podvozja, vsaj v običajnih voznih pogojih, skoraj dirkaška – če Juke pošlješ skozi ovinke, se zdi, kot bi vozili gokart. In v oklepaju za tiste, ki tega ne počno – podvozje je hkrati tudi dovolj udobno preko vseh vrst slovenskih cest. A nazaj k seštevanju: motor odličen, menjalnik odličen, podvozje odlično. Volan? Z nobeno od lastnosti ne izstopa, a prav v ničemer in v nobenih pogojih ne podira prej navedene vsote. Končna vsota: takšen Juke je enako prijazen do gospe, ki ji bo kmalu za vselej poteklo vozniško dovoljenje, kot do mulca pri 20, ki od šestega razreda osnovne šole vsak dan po štiri ure drgne svoj dirkalni gokart.

In potem je tu še D-Mode. Ni vesoljska tehnika, zgolj Nissanovo ime za nastavitev vozne dinamike. Tri stopnje ima, ECO, Normal in Sport, do tu torej nič izjemnega. Je pa prikupna igrača tudi sam zase: ob vsaki nastavitvi ponudi nek dodaten (preprost) merilnik: v ECO ekometer, v Normal merilnik navora in v Sport merilnik moči. Za povrh pa zna pokazati še vzdolžne in prečne pospeške. Uporablja mali zaslonček, ki je najbrž last klimatske naprave, kar ni nič hudega, le predaleč od oči voznika je, da bi mu to med vožnjo lahko kaj dosti koristilo.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Razlike med tremi stopnjami so zelo majhne, izza volana se zdi pa takole: nastavitev Normal se čuti kot pri drugih avtomobilih nastavitev Sport, nastavitev Sport je tu še malo bolj dinamična (odzivnost), nastavitev ECO je pa takšna, kot pri drugih avtomobilih običajna nastavitev. Povedano drugače – ne glede na izbran način je Juke vselej poskočen in živahen. Nikdar ‘zamorjen’, kot znajo to narediti nekateri programi ECO. Seveda se takoj utrne pomislek: kaj pa poraba goriva? Takole sem odčital s potovalnega računalnika pri vožnji na polno po podeželski cesti in do 200 kilometrov na uro po avtomobilski cesti (na slednji s povprečjem 150) – 7,6 litra na 100 kilometrov! V rokah ne držim certifikata kakega laboratorija, upam si pa trditi, da v tem področju potovalni računalnik laže za kak liter. A vseeno – 8,5 za te razmere …! Tako da je izmerjenih okroglih 8 povsem v redu številka, ki jo lahko z vsaj malo lažjo desno nogo zmanjšate vsaj za 2 litra.

Tako se na koncu zdi, da je morda Jukov največji argument njegova dinamika in med preskušanjem sem si zapisal nekaj zlobnih na račun Minija – pa ne da bi hotel očrniti Mini, temveč zgolj da Bavarci pač dobivajo resno konkurenco tam, kjer je morda (še) niso pričakovali.

Smo pa ljudje tako različni, da se tega kar težko zavedamo. Kdor pač ne bo cenil dinamike, ki jo ponuja Juke, bo enako zadovoljen z vsem drugim, začenši z videzom.

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice -9° C – suha cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 7.153 – menjalnik v 6. prestavi – vklopljen program ECO – gume 225/45 R 18 V M+S Goodyear Ultra Grip – digitalen prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.700/min: 2,9 l/100 km – 84 dB (4. prestava)

60 km/h, 1.250/min: 2,5 l/100 km – 86 dB (5. prestava)

100 km/h, 1.800/min: 3,8 l/100 km – 88 dB

130 km/h, 2.400/min: 5,8 l/100 km – 93 dB

160 km/h, 3.000/min: 8,5 l/100 km – 93 dB

Testni krog: 8,0 l/100 km

Pohvale

+ igriv, drzen in prikupen videz zunanjosti

+ živahnost pogona

+ motor

+ vozna dinamika

+ izklopljiv stabilizacijski ESP

+ poraba goriva

+ D-Mode kot igrača

+ zunanji ogledali

+ meniji navigacije

+ majhen notranji trušč

+ notranja osvetlitev

+ prekinjen in neprekinjen tek zadnjega brisalnika

Graje

– nima zvočnega parkirnega pripomočka

– nima pametnega ključa

– volanski obroč nastavljiv le v višino

– nima nobenega od sodobnih varnostnih asistenčnih sistemov

– skop potovalni računalnik

– klimatska naprava (pozimi) ugodno deluje pri nastavljenih 17 stopinjah Celzija

Na kratko

Kupiti ali ne kupiti? Kar tako brez vzroka ali potrebe vsekakor ne. Če je pa le majhna želja, pa kar. Avtomobil, ki se ga težko naveličaš, tako videza kot vožnje. Je pa treba vedeti, da gre za razred malih avtomobilov in toliko je tudi prostora v njem. Kot denimo v Cliu.

Cene

Nissan Juke 1.5 dCi (Visia): 18.270 evrov

Nissan Juke 1.5 dCi Acenta: 19.820 evrov

Testni Nissan Juke 1.5 dCi Acenta: 21.890 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb.)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – turbodizelski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.461 cm³ – največji navor 260 Nm pri 1.750-2.500/min – največja moč 81 kW (110 KM) pri 4.000/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj

Vozna dinamika: položaji Normal, Sport in ECO

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj pomožen okvir, poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski brisalniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 225/45 R 18 V M+S Goodyear Ultra Grip

Mere: dolžina 4.135  mm – širina 1.765 mm – višina 1.565 mm – medosna razdalja 2.530 mm – najmanjša razdalja od tal 180 mm – rajdni krog 10,7 m (med pločniki) – notranja širina spredaj 1.361 mm, zadaj 1.305 mm – prtljažnik 354/1.189 l – posoda za gorivo 46 l

Mase: vozilo 1.305 kg – dovoljena skupna obremenitev 465 kg – dovoljena obremenitev strehe 75 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 175 km/h – pospešek 0-100 km/h 11,2 s – poraba (kombiniran cikel) 4,1 l/100 km – izpust CO₂ 107 g/km

Terenske zmogljivosti: vstopni kot spredaj 23°, zadaj 27,5° – prehodni kot 22,5°

Foto: VK