Kateri je bolj škodljiv, električen ali bencinski?

Mislim, da bi na zgornje vprašanje vsak povprečen človek brez razmišljanja odgovoril, da bencinski oziroma dizelski. Pa, kot kaže, le ni (vedno) čisto tako.

Razmišljati o elektromobilih v času, ko je nafta na svetovnih trgih (pa tudi v nekaterih evropskih državah na bencinskih črpalkah) dosegla izjemno nizko ceno, se zdi nesmiselno, a industrija pač deluje dolgoročno, kar je edino prav. Drugače, zaradi dolgega razvoja, niti ne more.

Problem je, še enkrat na kratko, v ‘nesporazumu’ med ljudmi in industrijo. Vsega, kar je starejše od 14 dni, naveličani potrošniki s(m)o tokrat pograbili elektromobile kot suho zlato, čeprav, vemo, ni prvič, da jih je industrija ponudila. In ker smo pograbili premočno, skuša industrija ponuditi. In ker je še prezgodaj, prodajajo serijske koncepte, ki po logiki potrošništva še niso nared, zato so pregrešno dragi, potrošniki pa smo zato nejevoljni. Vse gre preveč na silo.

A kaj hočemo, tako pač je in tu so, dva- in večkrat dražji od približno primerljivega bencinskega ali dizelskega, poleg tega pa še vedno z veliko premajhnim dometom, s predolgim časom polnjenja, s premalo polnilnicami in še s kakšno pomanjkljivostjo, ki jo je težko prebaviti.

Seveda sta skrajna tabora dva, eden je za, drugi proti, vmes pa so številni, ki se še ne znajo opredeliti. Med drugim je vzrok nihanja med ‘za’ in ‘proti’ tudi v tem, da še ne vemo, koliko elektromobili v resnici onesnažujejo. Avtomobilski proizvajalci se izvijajo in ne dajejo podatkov za čisto sliko o škodljivosti velikih baterij; koliko smetijo okolje med gradnjo tovarne, koliko med proizvodnjo in koliko, ko odslužijo. Že baterije mobilnih telefonov in drugih naprav(ic), ki brez njih ne morejo delovati, majhne in lahke, že predstavljajo velik ekološki problem. Kaj bo šele, ko bo elektromobilov veliko?

Elektrika iz vtičnice je lahko kriva za več onesnaževanja kot bencinski avtomobil med delovanjem.

Toda tokrat gre za drugačen problem. Ljudje smo namreč trdno prepričani, da je električna vtičnica že sama po sebi čista in okolju prijazna. Pa ni tako, daleč od tega. Gledano skozi oči države je namreč pomembno, kako ta elektrika nastane: iz hidroelektrarn, iz termoelektrarn, iz plinskih elektrarn, iz jedrskih elektrarn, iz vetrnih elektrarn, … Prav vsaka predstavlja poseg v okolje, v prostor in v (živo) naravo že sama po sebi, potem je tu še njeno delovanje. Termoelektrarne so med delovanjem daleč najbolj umazane in tudi med njimi so razlike velike, od filtrnih naprav pa do goriva (vrste premoga), ki ga uporabljajo.

Nedavna študija britanske Akademije znanosti, ki je zajela celoten okoljski vpliv življenjskega cikla avtomobila, vključno z virom nastanka električne energije in okoljskega vpliva pri proizvodnji baterij, pravi, da če elektromobil črpa elektriko, ki je nastala iz premoga, ta posredno ‘proizvede’ do 3,6-krat več smrti zaradi saj in smoga kot bencinski avtomobil. Poleg tega pravijo, da so termoelektrarne tudi opazno bolj škodljive, ko gre za proizvodnjo toplogrednega ogljikovega dioksida. Podobno trdijo tudi nekateri ameriški znanstveniki, ki niso sodelovali pri tej raziskavi.

Še nekaj objavljenih dejstev: elektrika iz plinskih elektrarn je za polovico, veter in voda pa za tri četrtine čistejša od bencina, etanol kot pogonsko gorivo je skoraj enako strupeno kot bencin, hibridi in dizli pa so – z obravnavanega zornega kota – čistejši od bencinarjev.

V dobi interneta so številni prepričani, da so na voljo vse informacije, a je resnica daleč od tega. Prvič, nobena skrivnost ni več, da denar vrti svet, in resnica je, hoteli ali ne, na strani denarja. In drugič, tudi če bi hoteli, čisto v vseh točkah prave resnice ne pozna nihče. Zadeva je preveč kompleksna, da bi jo lahko ovrednotili, ne da bi pri tem uporabili slabe približke.

Zagotovo pa drži: še preden je elektromobil postal splošna dobrina, je že obsojen zaradi okoljske izdaje. In dejstva renomiranih virov so pri tem zelo verjetna.

Vinko Kernc