Hyundai Santa Fe 2.2 CRDI Avt. 4WD Impression

Hyundai Santa Fe: prepričljiv zunaj, v notranjosti in v vožnji

Čisto prvi vtis

Nekaj hočem poudariti: ne glede na to, kako dolgo avtomobil gledaš od daleč, imaš lahko o njem le mnenje, ali ti je všeč ali ne oziroma koliko ti je všeč.

Vtis o avtomobilu pa dobiš takoj, ko sedeš vanj.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Ko, denimo, prvič sedete v (novi) Santa Fe, dobite vtis, da je to resnično dober izdelek: zasnova in materiali, pa tudi oblika. In to je danes ob dejstvu, da je večina avtomobilov na zelo visoki ravni v vseh pogledih, brez dvoma najpomembnejše: kako se človek v avtomobilu počuti. Ali mu je všeč. Ali so mu materiali na oko in otip zadosti kakovostni. In ali je, predvsem vozniku, všeč ergonomija v celoti: od upravljanja vozila do pospravljanja drobnarij v predale.

Kakorkoli pač obrnete, Santa Fe je znotraj zelo prepričljiv. Z videzom vas ne bo spomnil na nobenega neposrednega tekmeca, najbrž tudi ne na noben avtomobil druge znamke nasploh. Kar še enkrat potrjuje, da pri Hyundaiu ne boste (več) našli kopij, zapovrh je pa videz notranjosti tudi evropskemu okusu povšeči. Takoj za prvim pogledom sledi ocena kakovosti – materialov in spojev na otip ter gibljivih delov v svoji funkciji. Ne tako davno je neki priznani nemški avtomobilski šef v nekem Hyundaiu – morda celo nehote, a iskreno, predvsem pa retorično – vprašal, kako zmorejo Korejci doseči takšno kakovost pri takšni (končni) ceni.

Pravzaprav je kar škoda, da tale Santa Fe »pade« na malenkostih. Naprimer s tem, da podatek o času ni vedno na osrednjem zaslonu – odvisno je, kaj nanj prikličete. Ali pa s tem, da navkljub dvojnim podatkom potovalnega računalnika med njimi ni (dvojne) povprečne porabe. Pa to, da za avdio sistem ni gumba za pavzo pač pa le gumb »utišaj«, kjer se predvajana glasba z medija vrti naprej. In tempomat prime šele pri 40 kilometrih na uro, kar seveda takoj izloči možnost varne vožnje v vse pogostejših conah z omejitvijo 30.

Okej, malenkosti, pravite.

Navkljub osnovnemu in splošnemu navdušenju pa ostaja nekaj jasno: tudi Santa Fe ne prinaša jutrišnje tehnike, pač pa današnjo. Navigacij je zdaj že cela vrsta in njegova je v redu, a nič več kot to. Tempomat bi lahko bil malce naprednejši (informativnost, uporaba), lahko bi imel tudi radarsko tipalo ali pa vsaj omejilnik hitrosti v istem paketu. In Santa Fe bi lahko imel cev za dolivanje goriva brez pokrovčka.

Boli ne prav dosti, hočem reči le, da čisto vsega Santa Fe pač nima. Ker pa s kakovostjo materialov in izdelave jasno sili v premijski razred, bo marsikdo pričakoval tudi takšne drobnarije.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Je pa mnogo prepričljivejši od večine premijskih izdelkov podobnega značaja in velikosti z notranjo uporabnostjo, kamor štejemo predvsem odlagalna mesta in predale. Ti so uporabne oblike in priročni, predvsem pa jih je več kot dovolj in večina je zelo velikih. Prav tako je Fe pripraven v delu za naslonjalima prednjih sedežev. Tudi tam je predalov in mest za pijačo dovolj, klop ima tudi dvostopenjsko gretje in v stebričkih so reže za zračenje. Tam so še 12-voltna vtičnica, senčnika za šipi v vratih in žepa na (žal trdih) hrbtih prednjih sedežev. Poleg tega se zadnja klop tretjinsko za okoli četrt metra vzdolžno pomika.

A to že sodi k prtljažniku. Zadnja klop ima tudi to lastnost, da se njeno naslonjalo (prav tako tretjinsko) večstopenjsko nagiba vse do čisto pokončnega položaja; slednje seveda z udobjem potnikov nima nobene povezave, je pa zagotovo tako lažje peljati veliko škatlo v prtljažniku. Ta je torej povečljiv in s tem prilagodljiv, pri čemer ugaja zlaganje zadnje klopi z eno potezo (naslonjalo s sedalom), pa tudi proženje naslonjal iz prtljažnika, dvojno dno, električna vtičnica, mesta, v katera je moč vpeti mrežo (pokončno in ležečo), in dve vpetji roloja, odvisno od tega, v katerem položaju je (vzdolžno pomična) zadnja klop.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Pri stalnih hitrostih je takole motoriziran Santa Fe celo tišji od nekaterih dva- in večkrat dražjih tekmecev, porabi pa nekaj več goriva, čeprav še vedno v okviru pričakovanj tako velikega in težkega vozila. Z uporabniškega zornega kota motor ne zasluži nobene graje, saj ima vselej dovolj navora za vleko, pa tudi samodejni menjalnik, ki sam pretakne v višjo prestavo pri največ 4.250 vrtljajih v minuti, je zelo korekten izdelek. Kombinacija obeh omogoča celo nekaj več dinamike v vožnji, še posebej v ročnem načinu pretikanja. Udobno na kratkih grbinah ali luknjah in športno nenagibajoče (za to vrsto avtomobila) je njegovo podvozje, kjer je menda edini nekoliko slabši člen njegov volan. Pri običajni vožnji se zdi prijeten, lahkoten in dovolj poveden, pri hitrem sukanju (hitri ovinki) pa precej otrdi, morda celo malce preveč za dober občutek.

Santa Fe je sicer terenec, a tudi v tej izdaji, že tretji po vrsti, enako rad – ali še raje – vidi urejene ceste. Res ima dvignjeno karoserijo, stalen štirikolesen pogon, zaporo zadnjega diferenciala in hitrostni nadzor nad spustom, a ima tudi povsem cestne gume in preveč elegantno zunanjost, da bi jo pognali med veje ali skale. Zagotovo in preverjeno pa se ne upira nežnemu brezpotju, če se vozniku tako zahoče.

A to je že vtis, ki ga da Santa Fe po daljšem druženju. Vsekakor pa bo pri nakupu prevladal tisti čisto prvi – in pri tem je, kot rečeno, zelo močan. (VK)

Odčitki in meritve

Poraba in trušč v notranjosti (položaj D, nastavitev Active ECO, zun. temp. 15°C)

60 km/h: 4,0 l/100 km – 86 dB

100 km/h: 6,0 l/100 km – 90 dB

130 km/h: 8,0 l/100 km – 92 dB

160 km/h: 11,0 l/100 km – 93 dB

Testni krog: 10,2 l/100 km

Pohvale

+ zasnova in izdelava

+ notranji materiali

+ videz

+ oprema (v splošnem)

+ predali in odlagalna mesta

+ prilagodljivost zdanjega dela kabine

+ pogon

+ garancijski pogoji

Graje

– volan pri hitrem sukanju

– tempomet delujoč le nad 40 kilometri na uro

– drobne pomanjkljivosti pri opremi

Na kratko

Santa Fe je eden redkih avtomobilov, ki so bili v osnovi zasnovani, da bodo všeč Američanim, pa so pri tem doživeli topel sprejem tudi pri evropskih kupcih. Nič čudnega: še ni pretirano velik in je med najbolj zanesljivimi avtomobili, s tretjo generacijo pa je izjemno pridobil tudi z videzom in zaznavno kakovostjo. Od dražjih tekmecev ga loči le še tehnika, ki je sodobna, a ne avantgardna.

Cene

Hyundai Santa Fe 2.2 CRDI 4WD: 33.740 evrov

Hyundai Santa Fe 2.2 CRDI Avt. 4WD Impression: 45.430 evrov

Testni Hyundai Santa Fe 2.2 CRDI Avt. 4WD Impression: 47.830 evrov

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – vrstni – dizelski – neposredni vbrizg – turbopuhalo – gibna prostornina 2.199 cm³ – največji navor 436 Nm pri 1.800-2.500/min – največja moč 145 kW (197 KM) pri 3.800/min

Pogon: samodejni menjalnik (6) – pogon na vsa 4 kolesa

Voz in obese: terenski kombi – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj prema z več vodili, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električni servo, gume Kumho Venture Premium 235/55 R 19 H

Vozna dinamika: funkcija Active ECO

Mere: dolžina 4.690 mm – širina 1.880 mm – višina 1.675 mm – medosna razdalja 2.700 mm – najmanjša razdalja od tal 180 mm – rajdni krog 10,9 m – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 534/1.680 l – posoda za gorivo 64 l

Mase: vozilo 1.882 kg – dovoljena skupna obremenitev 628 kg – dovoljena obremenitev strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 190 km/h – pospešek 0-100 km/h 10,0 s – poraba (kombiniran cikel) 6,7 l/100 km – izpust CO₂ 175 g/km

Foto: VK