Avtomobilsko leto 2021 Avtomobilsko leto 2021
V letu, ki mu poje navček, so bile vloge v avtomobilskem svetu precej neenakomerno razdeljene. Več je bilo tistih negativnih in slabih, morda je... Avtomobilsko leto 2021

Fotografija je nerealna: skladišča novih avtomobilov so bila tako polna pred meseci. Sedaj je pri večini precej drugače.

V letu, ki mu poje navček, so bile vloge v avtomobilskem svetu precej neenakomerno razdeljene. Več je bilo tistih negativnih in slabih, morda je bila kakšna tudi dobra, pozitivna. Toda na končno in povsem verodostojno podobo bo treba še počakati – vsaj do časov, ko bodo dobili besedo tisti, ki imajo na skrbi finance, torej denar.

Najprej o prvih. Začelo se je z domnevo in upanjem, da je bilo leto 2020 slabo in da bo 2021. ugodnejše. Večina je imela v mislih zgolj pandemijo. Ta je tudi letos zapirala avtomobilske trgovine, toda manj tesno kot leto prej. Prodajne krivulje so se vzpenjale. Zelo spodbuden je primer Italije. V nekaterih mesecih je bila prodaja za več kot sto odstotkov boljša kot v enakem lanskem mesecu. Neizmerna italijanska lakota se je v manjšem obsegu prenesla tudi na nekatere druge evropske trge. Toda poleti je že postalo jasno, da je pred vrati težava, o kateri je bilo mogoče nekaj prej zgolj slutiti – pomanjkanje nekaterih sestavnih delov je zmanjševalo ponudbo in zaloge avtomobilov. Ena za drugo so tovarna začele ustavljati proizvodnjo, na dvoriščih stojijo desettisoči nedokončanih avtomobilov. Toda problem ni bil vsepovsod enak: prizadel je predvsem evropske in ameriške avtomobilske tovarne, manj korejske in kitajske. Ampak slednje na Stari celini (še) nimajo obsežne klientele. Sklep: koncept globalizacije – mi, torej razviti, jim damo orodja in nekaj znanja, oni bodo tam nekje daleč delali poceni in seveda za nas –, se je sesul. Preden se bo obrnilo drugače, bo trajalo ne le leto, pač pa leta. Posledica? Zadrege z dobavnimi roki bodo še precej časa stalnica zlasti evropskega avtomobilskega prostora.

Električni baterijski avtomobili so prihodnost, tako potrjujejo načrti in tudi napovedi večine avtomobilskih tovarn.

Že lani in v veliko večjem obsegu letos so na sceno pripeljali elektrificirani avtomobili in med njimi še najbolj električni baterijski. Zdi se, da dvomov ni več: nanje je EU navezala svoj načrt ‘Pripravljeni za 55’ (Fit for 55), kar med drugim pomeni, da naj bi po letu 2035 v uniji naredili križ čez izdelavo avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji. S tem naj bi se uresničili tudi načrti oziroma želje po bistveno nižjih izpustih toplogrednih plinov in predvsem CO2. Tovarne so tako rekoč pohitele z objavo datumov o dokončnem prehodu zgolj na izdelavo elektrificiranih avtomobilov. Toda ob tem so se pojavili tudi glasovi dvoma. Kaj bo to pomenilo za zaposlene v avtomobilski industriji, kaj bo s finančno platjo tega prehoda v zeleno mobilnost, kdo in kako bo temu prehodu sledila infrastruktura, brez katere je vse predvsem želja in še in še. Pravih odgovorov še ni, toda zdi se, da zlasti v EU ni več dvomov. Morda pa bi morali biti.

Športni terenci so že dolgo v tržnem galopu. Ne kaže, da bo navdušenje nad njimi kaj kmalu usahnilo.

Slovenski in z njim vsi trgi znotraj Evropske unije so dokazovali oziroma potrjevali nekakšno avtomobilsko enotnost: športni terenci še naprej neusmiljeno meljejo vse pred seboj. Pri nas je njihov tržni delež – če seštejemo vse razrede – že presegel polovico, bistveno drugače ni niti v EU. Vsaj za slovenski trg ob tem velja, da športni terenci ne jemljejo zgolj kupcev v razredu limuzinskih kombijev, kot je to veljalo nekaj zadnjih let, pač pa opazno posegajo tudi v dva doslej najuspešnejša ali največja razreda – nižjega in nižjega srednjega. Pravzaprav to ni ali ne more biti več izjemno presenečenje. Tudi športni terenci so dimenzijsko vse manjši (krajši), kar očitno ustreza velikemu delo avtomobilske publike. In ko smo že pri slovenskem avtomobilskemu prostoru: električni baterijski avtomobili so si v letošnjih enajstih mesecih zagotovili 3-odstotni tržni delež. Veliko ali malo? Prej drugo, pri čemer drži, da bo skupna prodaja avtomobilov na slovenskem trgu v letošnjem letu ostala na lanski ravni.

Tesla je zmagovalec leta in časov, ki jih večina ne bo imela v dobrem spominu. Naključno ali načrtno? Malo enega in drugega.

Kaj, če sploh, je bilo dobrega, izjemnega? Izbira je skromna, kar je, roko na srce, bolj ali manj pričakovano in po svoje logično. In ob tem pač ni mogoče mimo ameriške Tesle. Prav ali ne, presenetljivo ali niti ne, nesporno je, da je ta tovarna električnih baterijskih avtomobilov izjemno izkoristila okoliščine, ki večini predvsem zadnja leta niso v prid. Načrtovano? Daleč od tega. Ni bilo jasnovidca, ki bi napovedal pandemijo tolikšnih razsežnosti, še manj onega, ki je pred letom zmogel prepoznati splošno razširjeno pomanjkanje nekaterih sestavnih delov. Elon Musk, največji lastnik Tesle in posledično tudi najbogatejši Zemljan – njegovo premoženje cenijo na okoli 200 milijard dolarjev ali še kakšno milijardo čez – je gotovo tehnični genij. Toda po drugi strani dokazuje, da je meja med genialnostjo in popolno norostjo izjemno tanka, skoraj nevidna. Tako ali drugače, Tesla utegne letos prodati okoli 800 ali celo 900 tisoč avtomobilov. To bi bilo kakšnih 70 ali celo 80 odstotkov več kot lani. Velik, vsekakor omembe vreden dosežek. Tesla se je načrtno ali zgolj srečno izognila vsem zadregam pri oskrbi s sestavnimi deli, ima tovarno na Kitajskem, zanjo (kot za vse druge) izjemno pomembnim trgom, tik pred odprtjem je velika tovarna v Evropi, močno je razširjen doma, torej v ZDA. In ko ti na pomoč priskoči še newyorška borza oziroma ameriški investitorji, ki borzno vrednost Tesle potisnejo v neslutene višave, potem si lahko rečeš – zelo dobro leto 2021!

Janez Kovačič