Avtomobilski teden 51, 2025

Elon Musk ostaja na prestolu najbogatejšega Zemljana.

Musk še ‘malo’ bogatejši

Elon Musk se v javnosti – še posebej na naši strani Atlantika – v zadnjih mesecih pojavlja občutno manj kot prej. Ko se je končala njegova politična avantura v administraciji Donalda Trumpa – tam naj bi skrbel predvsem za zmanjšanje administrativnega aparata oziroma njegovo pocenitev –, se je znova posvetil svojim podjetjem. To mu očitno prinaša še veliko več denarja kot prej, kajti po trditvah ameriškega Forbsa naj bi se njegovo premoženje v začetku tega meseca povečalo na več kot 600 milijard dolarjev. Torej je ali naj bi bil prvi človek, ki je presegel to vsoto in se še utrdil na prestolu najbogatejšega Zemljana.

Vse to naj bi bilo povezano z namero, po kateri naj bi se njegovo podjetje SpaceX uvrstilo na borzo. To pomeni, da bo lahko delnice podjetja kupil kdorkoli, kajti sedaj je v lasti zasebnih vlagateljev in ustanoviteljev. Kapitalizacijska vrednost podjetja SpaceX naj bi bila na začetku uvrstitve na borzo več kot 800 milijard dolarjev, Muskov lastniški delež pa je kar 42-odstoten. Sicer pa Muskovo premoženje letos raste skokovito in naj bi, kot poroča Reuters, že oktobra preskočilo številko 500 milijard dolarjev.

Seveda pa ima Musk veliko tudi od Tesle, ki ji letos kljub vsemu ne gre tako dobro kot lani. Njegov lastniški delež se je letos povečal na 13 odstotkov. Zanimivo je, da je delnica te tovarne pred dnevi zrasla za štiri odstotke in to zgolj zaradi tega, ker je Musk dejal, da so začeli testirati robotaksije brez prisotnosti nadzornika na prednjih sedežih. Ampak to je kljub vsemu daleč od tega, kar je obljubljal letošnjo pomlad, ko je dejal, da se bo do konca leta polovica ZDA vozila s temi taksiji. Koliko je še do konca leta?!

***

Marsikdo je prepričan, da so predlogi Evropske komisije predlogi nemškega kanclerja Friedricha Mertza.

Odpustki za ‘usodno leto’ 2035

Že precej časa je bilo znano oziroma jasno, da se utegne zaveza Evropske unije (EU), po kateri naj bi leta 2035 prenehali izdelovati in s tem tudi prodajati avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ), spremenila. Sedaj Evropska komisija predlaga modifikacijo te zaveze, vendar jo mora potrditi še Evropski parlament in potem bo to zakon, ki ga bo morala spoštovati avtomobilska industrija. Vprašanje pa je, ali bo to pripomoglo k njeni boljši poslovni kondiciji.

Po tem predlogu bodo morale avtomobilske tovarne do leta 2035 zgolj 90-odstotno izpolniti zavezo glede izpustov CO₂. Tistih manjkajočih deset odstotkov naj bi nadomestili z uporabo t.i. zelenega jekla pri izdelavi avtomobilskih karoserij ali pa z gorivi, ki so okoljsko bolj sprejemljiva. V ta paket bodo zajeti tudi priključni hibridi (PHEV), pa avtomobili s podaljševalnikom dosega in hibridi. V bistvu so to predlogi, ki jih je pred časom predstavil nemški kancler Friedrich Mertz (in se je z njimi na obisku v Berlinu strinjal tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob) in naj bi prav nemški avtomobilski industriji omogočili hitrejši regeneracijo po številnih težavah, ki jo tarejo.

Zanimivo je tudi, da naj bi avtomobilske tovarne do leta 2035 to dosegle tudi z izdelavo oziroma s ponudbo majhnih električno gnanih avtomobilov. To je spogledovanje s tistim, kar že dolgo poznajo na Japonskem. T.i. Kei Car imajo tam izjemno velik tržni delež (čez 40 odstotkov), v dolžino ne smejo preseči 3,4 metra, poganja pa jih motor z gibno prostornino do 660 kubičnih centimetrov. Ti avtomobili so cenejši, saj so lastniki pri nakupu deležni kar številnih davčnih in drugih olajšav. V EU bi po tem predlogu ob prodaji oziroma proizvodnji upoštevali faktor 1,3 za vsak avtomobil, kar naj bi pripomoglo k lažji izpolnitvi zahtev po znižanju izpustov CO₂. S slovenskega zornega kota se zdi, da je ta predlog skoraj pisan na ‘kožo’ električnemu Twingu, katerega izdelave že teče v novomeškem Revozu.

Seveda predlog Evropske komisije ni bil vsepovsod sprejet z odobravanjem. Evropska okoljska gibanja mu nasprotujejo, marsikdo je tudi prepričan, da bo evropska avtomobilska industrija zaradi teh odpustov še hitreje zaostajala za konkurenco. In pričakovano – tudi v evropski avtomobilski srenji vsi niso navdušeni, pri čemer se nekaterim zdi, da gre najbolj za prilagajanje nemški avtomobilski produkciji – kot se verjetno zdi tistim pri Volvu in Stellantisu.

***

Jožko Tomšič (levo): »Dosegli smo zastavljene cilje.«

Emil Frey Slovenija: zadovoljni

Skupina Emil Frey je v prvih enajstih mesecih prodala 9.724 vozil vseh znamk, ki jih zastopajo (Abarth, Alfa Romeo, Citroën, DS Automobiles, Fiat, Honda, Jeep, Leapmotor, Mitsubishi, Peugeot, Smart, Mercedes-Benz, Fuso in Setra). Posebej so zadovoljni z več kot 35-odstotnim deležem na trgu lahkih gospodarskih vozil (LGV), pa s prodajo nadomestnih delov, med vozili pa posebej izpostavljajo uspeh modelov C3, Ducato in 2008. Uspešni so pri Mercedes-Benzu, kateremu je prodaja narasla za 10 odstotkov, za Mitsubishijev Outlander pravijo, da je po prodaji nepričakovano visoko v svojem segmentu, zadovoljni pa so tudi s prodajo modelov Leapmotor.

Za 2026 napovedujejo, da bo ‘avtobusno leto’ (torej povečana prodaja avtobusov), predvidevajo, da bo trg električnih vozil s 13 narasel na 25 odstotkov, še posebej pa pozdravljajo odločitev Stellantisa, da lahko znova naročajo celotno (predvsem pogonsko) ponudbo pri modelih Berlingo, Doblo in Rifter. Se pravi, da bodo ti lahko znova tudi dizelsko gnani in Berlingo, ki je imel nekoč skoraj tretjinski delež prodaje, po odločitvi o zgolj električno gnanih pa je njegov deleč praktično ničen, naj bi spet meril visoko v segmentu.

Izpostavljajo še ponudbo Eurorepair (servisiranje starejših avtomobilov), prodajo rabljenih avtomobilov (letos 1.900, 2026 okoli 2.000), pa opazno povišanje prihodkov (letos 650, 2026 700 milijonov), med projekti pa je tudi vsaj ena nova avtomobilska znamka v portfelju.

Janez Kovačič, Vinko Kernc