
Ursula von der Leyen in ‘njena’ komisija naj bi uskladila težko uskladljivo.
Gordijski vozel EU in njene komisije
Čez manj kot teden dni bo jasno, kaj se bo zgodilo z zavezo Evropske unije (EU) v povezavi z letom 2035. Bolj ali manj se ve, da naj bi tedaj zazvonil navček proizvodnji novih osebnih avtomobilov, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ). Prihodnjo sredo bo namreč evropska komisija, ki ji predseduje Ursula von der Leyen, predstavila pregled in s tem morebitno spremembo omenjene zaveze. Ni sporno, da je pred zahtevno nalogo.
Naj spomnimo: leta 2023 je bilo dogovorjeno, da naj bi EU do leta 2035 prešla v t.i. zeleno mobilnost brez emisij škodljivih plinov. Toda že tedaj je bilo precej očitno, da bo cilj izjemno težko dosegljiv, skoraj dve leti kasneje pa se je zlasti evropska avtomobilska industrija znašla v bistveno drugačnem položaju. Prodaja predvsem baterijskih električnih avtomobilov (BEA), na katerih zvečine sloni ta mobilnostna strategija, kljub vsemu ne gredo tako dobro v promet, kot se je zdelo še pred časom. Res je, da so znotraj članic EU v tem pogledu kar velike razlike, toda nesporno je, da so bili načrti oziroma pričakovanja preoptimistična. Po drugi strani zaostaja tudi širitev polnilne infrastrukture, cene BEA so načeloma višje od tistih, po katerih se prodajajo avtomobili, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem ipd. Toda tudi v primeru, ko teh zadreg ne bi bilo, bi bila evropska avtomobilska industrija pred velikimi izzivi. Kitajska avtomobilska konkurenca (in to zlasti pri BEA) je ostro zarezala v načrte evropskih avtomobilskih hiš in jih hkrati postavila v položaj, ki zahteva spremenjeno strategijo. Ni zanemarljiv niti vpliv ameriške carinske oziroma zaščitne politike, ki še najbolj vpliva predvsem na nemško avtomobilsko produkcijo. Seštevek vseh teh težav je pripeljal do stanja, ko postajajo načrti oziroma zaveze, povezane z letom 2035, vse bolj problematične.
Če je na eni strani evropska avtomobilska industrija, je na drugi evropska okoljska politika. Če prva trdi, da so okoljske zahteve preambiciozne in pravzaprav zavirajo njeno konkurenčnost, druga bolj ali manj zavzeto nasprotuje spremembam. Ni mogoče spregledati niti bolj ali manj znanega dejstva, da so interesi recimo nemških avtomobilskih tovarn nekoliko drugačni kot francoskih ali italijanskih (kolikor jih je še). V iskanju kompromisa se utegne zgoditi, da bo sprejet nemški predlog. Po njem leto 2035 naj ne bi bilo usodno za priključne hibride (PHEV), izvzeti naj bi bili tudi avtomobili, ki jih poganjajo motorji s podaljševalnikom dosega ipd. Stališče predsednice evropske komisije je bolj ali manj znano – konkurenčnost (avtomobilske industrije) in varovanje okolja naj bi šla z roko v roki. Počakajmo vsaj do naslednje srede.
***

Trump in njegovi se lotevajo tudi porabe goriva v ZDA.
Zelena tranzicija po ameriško
Medtem ko se Evropa ali vsaj EU ukvarja z dilemo o zgoraj opisani zeleni tranziciji na področju avtomobilske mobilnosti, se nekaj podobnega dogaja tudi na drugi strani Atlantika. Tam se tako rekoč z ognjem in mečem vsega, kar je sprejela prejšnja administracija, loteva Donald Trump in njegovi. Tako naj bi bistveno znižali merila oziroma zahteve glede porabe goriva za avtomobile modelnega leta od 2022 do 2031.
Že v začetku tega leta, kmalu po tistem, ko je Trump drugič zaprisegel, so odpravili kazni za tiste izdelovalce avtomobilov, ki niso izpolnili zahtevanih standardov pri porabi goriva. Seveda se je s tem strinjal Jim Farley, izvršni direktor Forda, pa tudi Mary Barra, ki vodi General Motors, je dejala, da je odločitev Kongresa, ki je blokiral nekatera določila (recimo tisto, da morajo od leta 2026 prodati/izdelati vsaj 35 odstotkov novih vozil električnih vozil), dobra. »Če bi to obveljalo, bi morali zapirati tovarne,« je povedala. In?
Takoj po tem, ko je postalo jasno, da se bodo ameriški zvezni predpisi glede porabe goriva spremenili oziroma bodo manj obvezujoči, se je vrednost delnic tudi nekaterih evropskih tovarn povečala. Tako je kapitalizacijska vrednost ta hip (ali že kar nekaj časa) problematičnega Porscheja zrasla za okoli pet odstotkov, Mercedes-Benz se je ‘podražil’ za štiri odstotke, tudi vrednost delnic Stellantisa se je na milanski borzi povečala za 2,7 odstotka. Antonio Filosa, relativno sveži izvršni direktor te avtomobilske korporacije, je pohitel z izjavo, da »se veselijo sodelovanja z ameriško agencijo NHTSA, ki bo omogočila okoljsko razumno politiko, to pa bo prineslo možnost kupcem, da si izberejo vozilo, ki ga bodo lahko kupili«. Tako to gre na oni strani Atlantika.
***

Gregor Mauko, direktor Toyote Slovenija: rekordno leto 2025, verjetno pa tudi 2026.
Toyota Slovenija: rekordno leto
Pri Toyoti v Slovenijo beležijo rekordno prodajo tako pri Toyoti kot pri Lexusu: prvih naj bi prodali 3.800, drugih 170, kar sicer ni velik prirastek v primerjavi z lanskim letom, je pa nadaljevanje rasti od leta 2020. Znatno pa se je povečal tržni delež njihovih lahkih gospodarskih vozil (LCV) in sicer z dveh na sedem odstotkov. V splošnem so med osebnimi vozili najbolj uspešni Yaris Cross, Corolla Cross in (Lexus) LBX. Nezanemarljiva in prav tako rekordna pa je tudi prodaja rabljenih vozil – prodali so jih 2.200.
Zadovoljni so tudi s svojim načinom financiranja (Toyota Easy), ki ob izteku financiranja ponuja ugodno možnost možnosti staro za novo, in s svojim projektom Toyota GO, ki ponuja najem vozila za ‘zadnji kilometer’ in v katerega je vključenih že 10 občin, h kateremu sta letos pristopili dve novi.
V letu 2026 bodo predstavili kar nekaj novosti. Pri Toyoti hibridna Aygo X HEV in RAC4 HEV, priključno-hibridni RAV4 PHEV, pa tudi nove oziroma prenovljene C-HR +, bZ4X, bZ4X Touring in Hilux, pri Lexusu pa hibridni ES ter električno gnana ES ter RZ. Izhajajoč iz tega menijo, da bo tudi leto 2026 zanje znova rekordno.
Janez Kovačič, Vinko Kernc








