Avtomobilski teden 49, 2020 Avtomobilski teden 49, 2020
Daimler nagrajuje zaposlene v Nemčiji V časih, ki jih obvladuje pandemija koronavirusa, je malo dobrih, torej pozitivnih novic. Velja tudi za avtomobilsko industrijo oziroma... Avtomobilski teden 49, 2020

Daimler AG bo zaposlenim v Nemčiji namenil poseben ‘koronski’ bonus.

Daimler nagrajuje zaposlene v Nemčiji

V časih, ki jih obvladuje pandemija koronavirusa, je malo dobrih, torej pozitivnih novic. Velja tudi za avtomobilsko industrijo oziroma vse tisto, kar je tako ali drugače povezano z njo. In vendar se je zgodilo tudi nekaj dobrega, po svoje tudi nekoliko presenetljivega.

Daimler AG, lastnik Mercedes-Benza in tudi vse bolj šepajočega Smarta, je napovedal, da bodo vsi zaposleni v Nemčiji dobili poseben bonus v višini 1.200 evrov. Zakaj? V času pandemije morajo zaposleni nositi maske, številni delajo od doma, kar je nekaj povsem drugega, kot smo bili vajeni doslej, je rečeno v sporočilu vodstva koncerna.

V tem času, so še zapisali, smo vedno oziroma več časa lahko računali na njihovo prilagodljivost in potrpežljivost zaposlenih. Kot kaže sedaj, bo do tega posebnega bonusa upravičenih okoli 160 tisoč zaposlenih v Nemčiji. Lepo. In se poraja vprašanje: bo vladna Gregorčičeva sposobna kdaj sproducirati kakšno takšno ali podobno sporočilo v smislu potrpežljivosti in ustrežljivosti ljudstva?!

***

Ker nista pravočasno objavili izrednega vpoklica, so Američani kaznovali Hyudai in Kio.

Američani kaznovali Hyundai in Kio

Slovita afera Diesel-Gate je doslej koncern Volkswagen stala najmanj 30 milijard evrov. Verjetno so ali bodo stroški še nekaj višji, saj obstajajo številne tožbe zlasti v Evropi, pri čemer ta hip še ni jasno, kako se bodo končale. Je pa škandal znova pokazal, da imajo ZDA tedaj, ko gre za takšne in podobne zgodbe, zakonodajo, ki je zelo ostra in še bolj draga. To sedaj ugotavlja tudi južnokorejski koncern Hyundai, ki ima v lasti Kio.

Obe tovarni bosta morali ameriškim oblastem plačati skupaj 210 milijonov dolarjev kazni, ker nista pravočasno odredili izrednega vpoklica oziroma pregleda avtomobilov zaradi morebitnih napak. V bistvu sta tovarni zamujali s pravočasno objavo ustreznih informacij v letih 2015 in 2017, zato se je Hyundai pogodil za plačilo 140 milijonov dolarjev, Kia pa bo morala odšteti dobrih 70 milijonov dolarjev. Ob tem je ameriška Agencija za prometno varnost vendarle pohvalila obe tovarni, ker sta sedaj »prepoznali nujnost vpoklica in hkrati posredovali ustrezne informacije o varnosti«. Ob tem se je Hyundai obvezal, da bo v ZDA zgradil 40 milijonov dolarjev vreden testni center, kjer bo hitreje in lažje uveljavil spoznanja o varnosti avtomobilov. Torej – dolga in draga roka ameriških oblasti je nesporna in očitno zelo učinkovita.

***

Herbert Diess: brez odločne podpore najpomembnejših lastnikov koncerna VW ne bo šlo.

Herbert Diess morda stavi na vse ali nič

Ta hip je mogoče zgolj ugibati, kaj se pravzaprav dogaja v vrhu koncerna Volkswagen. Začelo se je z najavo, da bo Herbert Diess, izvršni direktor skupine, zahteval, naj najožje vodstvo – v tem primeru izvršni odbor – podpre njegovo predčasno podaljšanje pogodbe o delu, kar naj bi bila zaupnica njegovi strategiji oziroma prihodnjemu delu. Izvršni odbora naj bi o tem govoril pred dnevi, a je sporočil, da tega ni storil, ker »za to ni razlogov oziroma ni razlogov za takšno določitev«.

V izvršnem odboru, ki je v bistvu nadzorni svet, kar je pri organizaciji korporacij nekaj povsem običajnega, sedijo najmočnejši ljudje koncerna oziroma predstavniki največjih lastnikov. Na čelu je Hans Dieter Pötsch, svoje mesto pa imajo Wolfgang Porsche, torej predstavnik družine Porsche, in Hans Michel Piëch, ki zastopa družino Piëch, zraven pa je tudi močni predstavnik zaposlenih Bernd Osterloch. Bolj ali manj očitno je, da se uresničevanje Diessovih zamisli oziroma strategije zaustavlja pri zaposlenih oziroma Osterlochu, saj je nesporno, da bo uresničevanje nekaterih globalnih načrtov nujno poseglo tudi v pravice zaposlenih. Čeprav izvršni odbor torej ni neposredno ugodil Diessovi zahtevi – temu se pogodba o delu izteče leta 2023 in se običajno podaljša leto dni pred iztekom –, pa so iz VW sporočili, da predstavniki dveh pomembnih družin še naprej podpirata izvršnega direktorja. Ta se je koncernu pridružil leta 2015, torej v času izbruha škandala Diesel-Gate (prej je bil pri BMW), izvršni direktor pa je postal leta 2018. Zelo jasno je, da so pred koncernom veliki izzivi, pa čeprav je lani zasedel mesto največjega med avtomobilskimi skupinami, saj so naredili 10,9 milijona vozil. Toda kapitalizacijska vrednost okoli 95 milijard evrov bistveno zaostaja za vrednostjo Toyote (dobrih 160 milijard evrov) in še bolj za Teslino, katere vrednost presega 500 milijard evrov. Tudi če bo Diess kmalu dobil želeno zaupnico največjih lastnikov, je povsem nesporno, da bo moral upoštevati tudi dejstvo, da imajo v odboru direktorjev, ki je prav tako pomemben organ znotraj koncerna, zaposleni veliko besede in lahko nasprotujejo odločitvam najpomembnejših ljudi koncerna. Lahko bi rekli, da (morda) Diess stavi na vse ali nič.

Janez Kovačič