Avtomobilski teden 4, 2018

Seveda ne more biti drugače, zato tudi Rolls-Royce pripravlja športnega terenca – kljub razkošnosti sedanje ponudbe.

Nalezljiva bolezen, ki se ji reče športnoterenska manija, se seveda ni mogla ali smela izogniti niti tako častitljivemu in znanemu avtomobilskemu imenu, kot je britansko-nemški Rolls-Royce (RR). Njihov SUV se bo imenoval Cullinan in ga bodo čez čas oziroma za začetek predstavili peščici izbrancev – brez javnosti oziroma novinarjev. Tudi prav.

RR tako sledi Lamborghiniju in Bentleyju, ki že sodelujeta v dirki s športnimi tereneci. Britanska avtomobilska tovarna, ki je v lasti nemškega BMW, pa se za rojstvo Cullinana ni odločila zgolj zaradi trenutno skoraj neverjetne lakote po tovrstnih avtomobilih, pač pa postaja vse bolj očitno, da se mora modelsko posodobiti. Končno to dokazujejo tudi lanske prodajne številke, ki za tovarno niso bile prav spodbudne.

Lani je RR prodal 3.362 avtomobilov, kar je bilo za 16 odstotkov manj kot leto prej. Pravih oziroma prepričljivih razlag, zakaj se je to zgodilo, še ni bilo slišati, vendar se zdi zelo smiselna razlaga, da je otoška avtomobilska tovarna, ki je nedvomno ena najbolj zavzetih pri spoštovanju tradicije, kljub vsemu preveč zadržana. Toda njihov športni terenec se še ni rodil, saj ga menda preskušajo na slovitem nemškem dirkališču Nürburgring, pri čemer pravijo, »da ga bo mogoče brez težav voziti vsepovsod«.

Ob tem seveda ne gre brez majhnih, toda zanimivih iskric. Pri RR namreč pravijo, da bo njihov športni terenec povsem nov in ne bo ponujal prav nobenih kompromisov. Seveda je skoraj z Lune vidno, kam in na kaj so merili. Znano je, da sta tako Bentley Bentayga kot Lamborghini Urus narejena na enaki osnovi kot jo uporablja Audi Q7. Ok, prijazno, ni dvoma, pri čemer še dodajajo, da bo Cullinan uradno premiero doživel letos poleti, prodaja bo stekla konec leta, prvi pa bodo zapeljali v garaže lastnikov v začetku prihodnjega leta.

***

V Zaragozi ima Opel tovarno, kjer nastaja Corsa. Koliko časa še?!

Zapletov z Oplom in seveda tudi Vauxhallom, ki sta od lani v naročju francoske skupine PSA (Peugeot, Citroën), noče biti konec. Konec leta so Francozi sporočili, da od prejšnjega lastnika, torej ameriškega General Motorsa (GM), zahtevajo vrnitev polovice kupnine. Njihova zahteva je temeljila na trditvi, da jih GM ni pravilno informiral o tehnološkem stanju motorjev, ki jih uporabljata Opel in Vauxhall in bo zato njihova prilagoditev novim okoljskim predpisom zahtevala veliko denarja in tudi časa. Sedaj pa se zapleta v Španiji oziroma Zaragozi.

V tej Oplovi tovarni nastajajo Corsa, Mokka, Crossland X, Adam in Citroën C3 Aircross, sindikati pa se že mesece dolgo pogajajo o plačah in delovnih razmerah. Pogajanja so propadla, pri PSA pa sedaj pravijo, da bodo izdelavo Corse preselili v kakšno drugo špansko tovarno v lasti PSA – če ne bo dogovora. V Zaragozi delajo Corso od leta 1982, v zadnjem času deluje z 80-odstotno zmogljivostjo, zaposluje 5.300 ljudi, lani pa so naredili 382 tisoč avtomobilov. Corsa sicer nastaja tudi v Nemčiji.

Regionalna vlada v Zaragozi je že predlagala nujno srečanje z odgovornimi ljudmi Opla, gotovo bodo zraven tudi tisti, ki imajo v tem primeru kakšno besedo pri PSA. S slovenske perspektive se zdijo zahteve Oplovega sindikata v Zaragozi manj radikalne kot tisto, kar ima v mislih slovenski javni sektor.

***

Kitajski Great Wall je investiral v Avstriji, k nam ni niti pogledal.

Vse tisto, kar se je lansko jesen dogajalo z avstrijsko Magno in njeno investicijo v lakirnico v bližini Maribora, je preteklost, čeprav ne povsem pozabljena. Eden izmed pogosto slišanih ‘argumentov’ proti je bila tudi trditev, da je napovedana začetna investicija premajhna in za Slovenijo komaj omembe vredna. Morda, morda pa je tudi drugače.

Te dni je kitajski Great Wall, tovarna, ki je pri nas skoraj ne poznamo, toda doma in še marsikje drugje je vse pomembnejši igralec na avtomobilski sceni, v sosednji Avstriji odprl razvojni center. Tam naj bi se po sedanjih napovedih ukvarjali z izdelavo oziroma razvojem komponent za električne avtomobile. Ta hip ima Great Wall v svojem programu zgolj eno električno vozilo, po lastnih napovedih pa naj bi še letos na trg poslal športnega terenca, ki bo priključni hibrid. Kitajci so tudi objavili, da je investicija v razvojni center vredna 20 milijonov evrov. Naši severni sosedi se nad skromnostjo kitajskega vložka niso nič zgražali, še manj o njem prepirali.

Magnina investicija v Hočah bo vredna nekaj več kot 140 milijonov evrov, dobrih 12 odstotkov bo tudi prispevek Slovenije. Delo naj bi dobilo približno 400 ljudi. Kako bo z vsemi drugimi načrti, ki jih je napovedovala Magna, ni zapisano niti v zvezdah. Torej vse to, kar so pri nas vložili Avstrijci, le ni tako malo. A se vendarle poraja drugo, gotovo bolj aktualno vprašanje: mi bomo dobili ‘roke’, Avstrijci pa ‘možgane’. Zakaj Kitajci niso prišli k nam – no, to je res vprašanje?!

Janez Kovačič