Avtomobilski teden 30, 2016

Avtomobilski saloni načeloma privabijo veliko obiskovalcev in so po splošnem mnenju eden izmed pomembnih pospeševalcev prodaje – vsaj na tujem.

Novica sicer ni kot strela z jasnega, je pa zanimiva in kljub vsemu malenkost presenetljiva: sekcija za osebna motorna vozila pri Gospodarski zbornici Slovenije  (ADS) se je odločila, da bo prihodnje leto znova slovenski avtomobilski salon. V Ljubljani, po vsej verjetnosti aprila. Razlog? Prodaja že nekaj časa kaže pozitiven trend oziroma številke.

Člani sekcije – vanjo niso vključeni vsi zastopniki avtomobilskih hiš, saj manjkajo Opel, Kia, Volvo – upajo, da bo salon privabil vsaj 100 tisoč obiskovalcev, organizirali pa ga bodo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču (GR). Avtomobilski salon se tako v prestolnico vrača po enajstih letih, zadnjič pa so ga pripravili leta 2006, in sicer v Celju, kjer so našteli okoli 80 tisoč obiskovalcev. Nekatere podrobnosti še niso jasne oziroma razčiščene; tako menda razmišljajo o tem, da bi bil salon prodajni, kar pomeni, da bi bilo mogoče na GR avto tudi kupiti. Zakaj je novica vsaj malce presenetljiva? Predvsem zaradi tega, ker se člani (in prav tako nečlani) sekcije ne morejo poenotiti glede slovitih enodnevnih registracij in posledično izvoza na tuje avtomobilske trge. Problem oziroma pojav je znan in ima brado, povzročil pa je stalen dvom o uradnih prodajnih številkah. Še lani se je govorilo, da je realna prodaja vsaj za 20 ali celo 30 odstotkov manjša kot jo kaže uradna statistika. Zaradi tega so bile (menda) tudi druge številke precej drugačne in splošno mnenje je bilo, da si slovenski zastopniki avtomobilskega salona ne morejo privoščiti. No, sedaj je videti, da to ni več problem in je dovolj denarja za pripravo salona, kar pa ni ali ne bo prav poceni. Že na prejšnjih salonih so bili stroški priprave in vsega drugega visoki, sicer odvisni tudi od površine ter še marsičesa, a nekaj sto tisoč evrov je šlo iz žepa. Koliko podobne prireditve, kot je avtomobilski salon, pripomorejo k boljši prodaji, je vprašanje za zelo velik denar. Nesporno je, da se mnenja o tem precej razlikujejo, ampak tako je bilo tudi v preteklosti. Še bolj nesporno pa je, da skoraj ni evropske države, ki bi ne imela takšne prireditve v večjem ali manjšem obsegu. Očitno ne bomo več izjema …

Carlos Ghosn bo za delo v letu 2015 dobil manj, kot je računal, a bo nekako šlo …

Pa se je zgodilo tisto, kar je bilo pričakovati: francoski Renault bo svojemu predsedniku Carlosu Ghosnu izplačilo za minulo leto zmanjšal za okroglih 20 odstotkov. S tem se je končala nekajmesečna saga na relaciji Renault-francoska vlada. Ta je kot eden največjih delničarjev že aprila menila, da je izplačilo 7,2 milijona evrov – plača, bonus, nagrade ipd. – za delo v letu 2015 previsoko. Predsednik francoske vlade je menil, da je Ghosn sicer delal dobro, a da z višino izplačila »ne vidijo resnosti situacije, v kateri številni izgubljajo delo«. Francija je 18-odstotni lastnik Renaulta in je zato vpliv ustrezno velik. Ghosn se ves ta čas ni oglasil, je pa sporočil, da bo vsaj milijon namenil v poseben Renaultov sklad. Ta bo denar porabil za pomoč mladim, ki iščejo delo oziroma se izobražujejo na območjih naravnih nesreč oziroma se znajdejo v težkih okoliščinah. Prvi človek Renaulta bo kljub temu seveda še imel za položnice in kakšen poceni dopust pod šotorom. Je pa ‘dogodek’ zanimiv tudi zaradi tega, ker vendarle kaže na večjo in tudi pričakovano socialno občutljivost tistih, ki zasedajo pomembne položaje in zaslužijo veliko. Sicer je treba v tem primeru dodati, da je svoje naredila država kot velika posamična lastnica Renaulta in ima v rokah pomembne vzvode pritiska. Si je mogoče privoščiti kakšno vzporednico s Slovenijo? Pri nas je pač tako, da tisti, ki so do denarja prišli na nepošten ali vsaj zelo vprašljiv način, nimajo veliko posluha za kakšno dobrodelnost. Še v zapore ne morejo, ker nenadoma hudo in dolgotrajno zbolijo. Je treba ‘operirati’ z imeni?!

Janez Kovačič