Avtomobilski teden 19, 2018

Odločitvi Toyote, da do konca leta preneha prodajati vozila z dizelskim motorjem, se je sedaj pridružil še Nisssan.

Pred časom je Toyota napovedala, da bo do konca letošnjega leta ustavila prodaja avtomobilov z dizelskimi motorji na evropskih trgih. Sedaj se največji japonski avtomobilski hiši pridružuje še Nissan. Razlog je na dlani – prodaja vozil z dizelskim agregatom na trgih Stare celine vse bolj peša.

Lani je bilo v Evropi prodanih 6,7 milijona avtomobilov z dizelskim motorjem. To je bilo za 7,9 odstotka manj kot leto prej, tržni delež se je zmanjšal na 43,8 odstotka. Po podatkih Jato Dynamics je prodaja dizelskih avtomobilov od leta 2011 padla za skoraj deset odstotkov in napovedi niso nič bolj obetavne. Toda Nissan ne bo potegnil dokončne črte pod dizelskim motorjem, kajti ta bo še naprej na voljo v nekaterih modelih, pa tudi Toyota bo še naprej tržila Land Cruiserja, Hiluxa in Proace z dizelskimi agregati.

Nissan je lani v Evropi prodal dobrih 128 tisoč vozil z dizelskimi motorji. Pomeni, da posel ni bil skromen. Toda Japonci očitno ocenjujejo, da se temu pogonu piše vse slabše, čeprav je jasno, da pri nekaterih modelih ta hip nima prave alternative. Zdi se, da je samo vprašanje časa, kdaj bosta tema dvema tovarnama sledile še druge japonske avtomobilske tovarne.

***

Prvi mož VW gre na zahtevno pot čez Atlantik, kjer ga čakajo ameriške oblasti.

Morda se na relaciji Volkswagen – ameriške oblasti dogaja nekaj, kar utegne afero Diesel-Gate postaviti v novo luč. Herbert Diess, dober mesec prvi človek koncerna VW, bo še ta mesec odpotoval čez Atlantik in pričal pred predstavniki pravosodnega ministrstva in FBI.

Diessa bo spremljal Larry Thompson, človek, ki po nalogu ameriških oblasti spremlja dogajanje znotraj koncerna VW v povezavi s škandalom Diesel-Gate. Zakaj je ‘obisk’ pomemben? Predvsem zaradi tega, ker bo Diess po zelo dolgem času prvi najvišji predstavnik nemškega avtomobilskega velikana, ki bo odšel v ZDA in tam odgovarjal na vprašanja, ki zanimajo Američane. Diessu so po pisanju Bloomberga ameriške oblasti zagotovile, da ga ne bodo priprle, kajti prav zaradi tega strahu se zadnje dve leti pomembni uslužbenci VW tako rekoč niso upali na drugo stran oceana.

Herbert Diess je postal izvršni direktor tovarne Volkswagen dva meseca prej, preden so odkrili afero Diesel-Gate. Prej je bil v službi pri konkurenčnem BMW, ves ta čas pa tudi nad njim kot Damoklejev meč visi vprašanje – ali je kaj vedel?! In jasno je, da ga hočejo prav to vprašati tudi Američani.

***

Avtomobili gredo na Slovenskem kar dobro v promet, toda nekateri so povsem na dnu.

Slovenija se sončni v visoki gospodarski rasti, ki jo dodatno spodbujajo napovedi o podobnem dogajanju tudi v prihodnjih mesecih oziroma letu. Posledice? Vsaj nekaj, med drugim kar spodobna prodaja osebnih avtomobilov, ki pa kljub vsemu ni pretirano visoka.

Aprila je bilo pri nas prodanih 6.592 osebnih avtomobilov. To je bilo za 9,8 odstotka več kot v lanskem aprilu, kar je nedvomno razveseljiv podatek. Na letni ravni pa je bil plus bistveno skromnejši – zgolj 2,3-odstoten, kar morda kaže na zadržanost pri odločanju za novo pločevino, ki spada med trajnejše potrošne dobrine. Nekateri bi rekli, da je to dobro in da kaže tako na zrelost kupcev kot tudi trg. Verjetno ali vsaj morda.

Aprila kot v letošnjih štirih mesecih vrh krojijo znana avtomobilska imena: Volkswagen, pa nato Renault, med peterico so še Škoda, Opel in Dacia. Nič posebej presenetljivega. Po svoje je zanimivo pogledati, kaj se dogaja na začelju, katerim tovarnam gre letos opazno slabše ali morda bolje kot lani, pri čemer številke kažejo, da se nekaterim godi zelo slabo in je njihova prisotnost na slovenskem trgu precej dvomljiva.

Zanimiv in precej težko razložljiv je denimo padec romunske Dacie, ki je lani v tem času prodala 1.291, letos pa 1.048 avtomobilov oziroma 243 manj. Tudi pri Fordu se verjetno sprašujejo nekaj podobnega (1.255/1.174), vsekakor tudi pri BMW, ki je zadnja leta vodilna premijska znamka na slovenskem avtomobilskem prostoru. Bavarska avtomobilska hiša je doslej prodala 182 avtomobilov manj kot v lanskih štirih mesecih, pri čemer bi težko rekli, da je njihova modelska ponudba bistveno skromnejša kot lani.

V spodnjem delu lestvice precejšnje minuse beležijo Mitsubishi (38 vozil manj kot lani), Jeep (72 manj) in Honda, ki je v svoje salone privabila 43 kupcev manj kot v lanskem primerljivem času. V oči bode debakel Alfa Romeo – letos vsega 19, lani pa 69 avtomobilov, medtem ko francoski DS in italijanska Lancia nista doslej prodali niti enega samega vozila!

Janez Kovačič