Avtomobilski teden 18, 2022 Avtomobilski teden 18, 2022
EU: dizelski zelo navzdol, električni baterijski zelo navzgor Tudi v letošnjih prvih treh mesecih se v Evropski uniji (EU) nadaljuje tisto, kar je bilo... Avtomobilski teden 18, 2022

V prvih treh letošnjih mesecih je v EU izjemno poskočila prodaja električnih baterijskih avtomobilov.

EU: dizelski zelo navzdol, električni baterijski zelo navzgor

Tudi v letošnjih prvih treh mesecih se v Evropski uniji (EU) nadaljuje tisto, kar je bilo opazno lani: zmanjšuje se delež bencinsko in dizelsko gnanih vozil, povečuje pa prodaja elektrificiranih vozil, vendar ne vseh.

V omenjenem času se je prodaja dizelskih avtomobilov zmanjšala za 33,2 odstotka na skupaj 378 tisoč vozil. Tržni delež je bil vsega 16,8-odstoten, medtem ko je bil tržni delež bencinskih avtomobilov v tem obdobju 25,1-odstoten; skupaj se je za te (bencinske in dizelske) avtomobile odločilo 808 tisoč kupcev. Eksodus dizelskih avtomobilov je bil občuten na tako rekoč vseh trgih, še posebej na velikih, saj se je prodaja teh avtomobilov v Franciji zmanjšala za dobrih 44 odstotkov, v Italiji je bilo kupcev za 39,2 odstotka manj, v Španiji za 30,8 in v Nemčiji za 20,2 odstotka manj.

Drugačne trende beležijo pri poslu z elektrificiranimi avtomobili, čeprav so opazne razlike. Prodaja električnih baterijskih avtomobilov (EBA) se je v tem času povečala za visokih 53,4 odstotka na več kot 224 tisoč vozil, njihov tržni delež je bil točno 10 odstotkov. Na številnih trgih EU se je prodaja teh vozil povečala za izjemno visoke odstotke, recimo v Romuniji, kjer je zrasla za 408 odstotkov. Tudi na največjih evropskih trgih je bila rast več kot zgledna, pri čemer se je v Španiji povečala za 110 odstotkov, v Nemčiji za 29,3 odstotka, medtem ko se je v Italiji zmanjšala za 14,9 odstotka.

Po drugi strani se je morda nekoliko presenetljivo zmanjšal posel s priključnimi hibridi (PHEV). Kupcev je bilo za 5,3 odstotka manj kot lani v tem času, njihov tržni delež je bil 8,9-odstoten. Najbolj pa so šli v tem obdobju v promet hibridi, pri čemer je prodaja poskočila za 5,3 odstotka na 563 tisoč vozil, odrezali so si kar 25,1 odstotka trga. No, če bo šlo tako naprej, so morda cilji, ki jih je zastavila Evropska komisija, vsaj pogojno uresničljivi …

***

Renault Samsung Motors očitno ni več prioriteta francoske avtomobilske tovarne.

Francosko umikanje z Južne Koreje

Francoski Renault, eden izmed tistih, ki jih težave pestijo še nekaj bolj kot konkurenco, korakoma uresničuje svoj načrt o večji osredotočenosti predvsem na domačo produkcijo, kar je med drugim sestavni del njihove strategije Renaulution. Vse kaže, da tudi zaradi tega prodaja delež v svojih avtomobilskih ‘operacijah’ v Južni Koreji.

Po sedanjih navedbah naj bi se Francozi prodali 34-odstotni delež v podjetju Renault Korea Motors. Za to naj bi iztržili približno 200 milijonov dolarjev. Kupec bo kitajski Geely, prav tisti, ki že ima v lasti ‘švedski’ Volvo, njegov lastnik Li Shufu pa je tudi eden največjih posamičnih lastnikov Daimlerja AG oziroma po novem Mercedes-Benza, saj je v njegovih rokah skoraj deset odstotkov te nemške avtomobilske tovarne oziroma skupine. Toda pri tem poslu ne gre le za delno zamenjavo lastnika oziroma lastniškega deleža, pač pa imajo Kitajci še drugačne načrte.

S solastništvom bi se jim odprla pod na južnokorejski avtomobilski prostor, po drugi strani pa naj bi se v skladu s sporazumom med ZDA in Južno Korejo ponudila možnost nastopa tudi na ameriškem trgu. S tem bi se izognili dodatnim davčnim obremenitvam, kar verjetno pomeni, da naj bi Geely v okviru Renaulta Korea Motors izdeloval svoje avtomobile. To so seveda bolj ali manj špekulacije oziroma ugibanja. Sicer pa so lani v tovarni Renault Samsung Motors, kjer nastajajo nekateri modeli tudi za evropske trge, izdelali vsega 57.480 vozil, kar je bilo za 36 odstotkov manj kot leto prej.

***

Ruski AvtoVAZ je še v večinski francoski lasti, vprašanje pa je, ali bo še dolgo tako.

Luca de Meo: odločitev v prihodnjih tednih

Ob vsem tem se nadaljuje agonija tako ruske tovarne AvtoVAZ kot v tej povezavi francoskega Renaulta. Okoliščine so bolj ali manj znane: Luca de Meo, prvi mož Renaulta oziroma skupine, ki ob francoski tovarni združuje še Alpine, Dacio in AvtoVAZ, je namreč dejal, da se bodo o »prihodnosti operacij v Rusiji odločili v prihodnjih tednih«. Kaj to pomeni, je mogoče zgolj ugibati.

Bolj ali manj je znano, da je Renault 68-odstotni lastnik ruske tovarne AvtoVAZ, ki jo tudi pri nas poznamo predvsem po avtomobilih znamke Lada. Ker Rusija grozi z nacionalizacijo tistih podjetij, ki so v večinski tuji lasti in nameravajo zapustiti ruski prostor, Renault išče načine oziroma poti, kako bi kar najbolj omili škodo. Po lanskih podatkih je AvtoVAZ k lanskemu skupnemu prihodku prispeval okoli 10 odstotkov. Na ruskem avtomobilskem trgu, ki doslej skoraj nikoli ni izpolnil pričakovanja avtomobilske industrije, je bil lani tržni delež AvtoVAZ nekako 22-odstoten, Lada Vesta pa s prodajo 131 tisoč vozil najbolje prodajano vozilo na tem trgu. Pred časom se je pojavila ideja o tem, da naj bi Renault svoj lastniški delež zgolj za rubelj prodal ruskemu avtomobilskemu raziskovalnemu inštitutu pod pogojem, da ga lahko odkupi. Uradno se Renault o tem ni izjasnil, je pa ruski minister za trgovino dejal, da bo odkup, če se bo zgodil, vsekakor bistveno dražji.

Luca de Meo je ob tem na konferenci, ki jo je pripravil Financial Times v okviru razprave o prihodnosti avtomobilov in avtomobilizma, dejal, da se še pogajajo in je treba upoštevati dejstvo, da je Renault zadnjih deset let veliko investiral v AvtoVAZ, zato bi radi »obvarovali svojo lastnino«. Še bo pestro.

Janez Kovačič