Avtomobilski teden 14, 2016 Avtomobilski teden 14, 2016
Ko je novomeški Revoz, ki je v stoodstotni lasti francoskega Renaulta, v začetku februarja predstavljal poslovanje v lanskem letu, je bilo številk kar nekaj,... Avtomobilski teden 14, 2016
Novomeški Revoz: lani četrti na lestvici največjih slovenskih izvoznikov, prihodnje leto pa …

Novomeški Revoz: lani četrti na lestvici največjih slovenskih izvoznikov, prihodnje leto pa …

Ko je novomeški Revoz, ki je v stoodstotni lasti francoskega Renaulta, v začetku februarja predstavljal poslovanje v lanskem letu, je bilo številk kar nekaj, vendar je manjkalo bistveno – finančni izplen. Novomeščani so lani naredili 129.405 vozil, od tega je bilo dobrih 83 tisoč Twingov in nekaj več kot 41 tisoč Smartov ForFour, pa še dobrih 4.500 Cliov II.

Rečeno je bilo še, da so za petino povečali prihodke –  in to je bilo vse. Sedaj je znano veliko več, pravzaprav tudi tisto, kar je še manjkalo, da bi bila slika popolna: 2.100 zaposlenih je lani ustvarilo 1,018 milijarde evrov prometa. Devetindevedeset odstotkov vsega, kar so naredili, je bilo izvoženo v Evropsko unijo, v Francijo 83 odstotkov. S tem se je Revoz uvrstil na četrto mesto največjih slovenskih izvoznikov – za prav tako novomeško Krko, ljubljanskim Lekom in velenjskim Gorenjem. Novomeška avtomobilska tovarna je bila vse od leta 1993 do 2010 največji slovenski izvoznik, leto kasneje, torej 2011, pa je z vrednostjo izvoza 1,1 milijarde evrov zasedla drugo mesto (za Gorenjem). Leta 2013 je bil njihov izvoz – ta je skoraj enak ustvarjenemu prometu, kajti doma ‘ostane’ zelo malo Renaultov – vreden 0,6 milijarde evrov, lani pa je bil kar za 22 odstotkov višji. Upanje, da se utegne prihodnje leto znova povzpeti na izvozni slovenski Olimp, pa je zelo realno. V začetku 2017 bo v Novem mestu nastajal še Clio IV, kar utegne bistveno povečati obseg proizvodnje. Spodbudno. A ko smo že pri izvozu in izvoznikih, ki so bistveno pripomogli k lanski in tudi letošnji gospodarski rasti, je treba omeniti podjetje Akrapovič. Nekaj več kot 800 zaposlenih je izvozilo za 79,4 milijona evrov, od tega so na tuje prodali 99 odstotkov izdelkov. Nemčija je zanje najpomembnejši trg, saj so tja prodali 23 odstotkov vsega, kar je nastalo v Ivančni gorici in še v kakšnem drugem slovenskem kraju. Znova spodbudno, še posebej, ker je Akrapovič pojem v krogih, ki cenijo tehnološko izjemnost oziroma superiornost. In prav bi bilo, ko bi jim – izvoznikom – namenili več medijske in siceršnje pozornosti. Želja, ki se ne more uresničiti. Žal.

Je Dars nekakšen sinonim slovenske neučinkovitosti, počasnosti in zbirokratiziranosti?

Je Dars nekakšen sinonim slovenske neučinkovitosti, počasnosti in zbirokratiziranosti?

Zavoljo uravnoteženosti – besede oziroma pojma, ki ga v slovenskem javnem prostoru primitivno in grobo zlorablja politika – je treba tudi na teh ‘straneh’ nekaj malega povedati o merjenju hitrosti na cestah, kar seveda ne more biti nekakšen železni repertoar avtomobilističnih vsebin.  Takole gre: septembra lani so na petkilometrskem odseku avtoceste Trojane-Podmilj, torej tam, kjer je hitrost omejena na 100 km/h, postavili sistem za sekcijsko merjenje hitrosti. Ta izračunava povprečno hitrost vožnje, recimo nekaj podobnega, kot to počne verjetno tudi slovenskim voznikom dobro znani  italijanski avtocestni sistem Tutor. Vsem tistim, ki grobo kršijo prometne predpise oziroma prekoračijo dovoljeno hitrost, je odklenkalo, so ob tej priložnosti povedali predstavniki slovitega Darsa in prometne policije. Tedaj je bilo tudi rečeno, da bo preskušanje trajalo dva do tri mesece, v tem času pa naj bi kršitelje zgolj opozarjali. Sistem merjenja je v tej fazi brezplačno dobavilo ljubljansko podjetje, stal pa naj bi približno 400 tisoč evrov. In? Elektronika je seveda zabeležila na desettisoče kršiteljev, policija pa v tem času, in to tudi po tistem, ko se naj bi preskusni rok končal, ni spisala  niti enega naloga za plačilo! Nadaljevanje te sage je – milo rečeno – tipični slovensko: Dars trdi, da je za zamudo kriv dobavitelj opreme, ki bi, če je kaj logike v tej zgodi, po končanem preskusnem času dobil prej omenjenih 400 tisoč evrov. Da bi sistem dobil uporabno dovoljenje, bi moral dobavitelj priskrbeti državni cetrifikat, ki bi potrjeval ustreznost oziroma skladnost z ustreznimi slovenskimi predpisi. Ta je vložil zahtevo na uradu za meroslovje, slednji pa je dobavitelja opreme pozval, naj dopolni vlogo oziroma dokumentacijo. To se je menda tudi zgodilo, toda certifikata še vedno ni in sistem merjenja povprečne hitrosti na omenjenem avtocestnem odseku je še vedno v preskusni fazi. Na prej omenjenem uradu pravijo, da »ne moremo izdati certifikata, dokler omenjeni sistem ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev«. Dars vrača žogico, kajti, kot pravijo, »preverjanje ustreznosti sistema ni naša naloga«. Saj ne, da bi človek prav pretirano objokoval dejstvo, da sistem ne izračunava povprečne hitrosti (čeprav se moraš vsaj malo zamisliti nad podatkom policije, da sploh ni malo voznikov, ki v trojanskem tunelu(!) vozijo hitreje od 180 km/h, prvak pa je zmogel celo 218 km/h), a je sporočilo te zgodbe je menda dovolj jasno: očitno nis(m)o sposobni enostavno in hitro urediti niti take reči, kot je namestitev sistema za merjenje povprečne cestne hitrosti. Ampak roko na srce – ta zapis naj bo zavoljo uravnoteženosti …

Tesla S gre letos na slovenskem trgu kar presenetljivo dobro v promet.

Tesla S gre letos na slovenskem trgu kar presenetljivo dobro v promet.

Če bi sodil po tistem, kar kaže letošnja in marčevska statistika (Jato Dynamics) prodaje električnih in hibridnih avtomobilov, se zdi, da se zlasti ‘električarjem’ slabše piše. A ‘dan’ se je šele dobro začel in ga še ni smiselno soditi po jutru. Toyotini (od tega deloma Lexusovi) hibridi vodijo to skromno dirko, kajti marca je bil Auris najbolje prodajano vozilo (11 avtomobilov), sledila sta Prius (6) in Yaris (6), pa RAV4 (4), svoje kupce je našel tudi občutno dražji Lexus NX (5) ipd. Lani najbolje prodajani električni avto na slovenskem trgu, torej Renault Zoe, je marca našel zgolj enega samega kupca – točno toliko, kot bistveno dražji Tesla S. Na letni ravni, se pravi v treh letošnjih mesecih, znova vodi Toyota Auris (37), sledi Lexus NX (12), pa Toyota Yaris (12) ipd. Pri električnih avtomobilih je stanje po treh mesecih zanimivo: Renault Zoe je zapeljal v štiri garaže, Smart ForTwo v pet, Tesla S pa prav tako v pet! Bo kar držalo – Tesla in Musk nista kar tako, tudi pri nas ne!

Janez Kovačič