Avtomobilski teden 13, 2025

Lani je v prometnih nesrečah na cestah EU (tudi v Sloveniji) umrlo manj ljudi kot leto prej.

EU: manj mrtvih v prometu, najvarnejše v Skandinaviji

Evropska komisija je objavila podatke o smrtnih žrtvah v prometu na cestah Evropske unije v letu 2024. Podoba je prijaznejša kot je bila, kar velja tudi za Slovenijo. In glej – tudi tukaj, kot pri številnih drugih rečeh, so v ospredju (oziroma najbolj varne) nekatere skandinavske države.

Na cestah Unije je lani umrlo 20 tisoč ljudi. Veliko, a vendarle tri odstotke manj kot leto prej. Vse to, ugotavlja komisija, pa ne zadošča za dosega cilja, postavljenega za leto 2030, ko naj bi se število umrlih v prometnih nesrečah prepolovilo. Pa pri tem ne gre le za mrtve, pač pa tudi hudo poškodovane. Ocenjujejo, da je razmerje nekako ena proti pet, torej pet hudo ranjenih na eno smrtno žrtev. Zanimiva in ilustrativna je ločnica med članicami EU, ki se očitno spogleduje z gospodarsko razvitostjo oziroma deli Staro celino na dva dela.

Najvarnejše so ceste na Švedskem (20 umrlih na milijon prebivalcev) in Danskem (24 umrlih), medtem ko sta po tej strani najbolj nevarni Bolgarija (74 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev) in Romunija (77 žrtev). Povprečje v EU je 44 umrlih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev. Slovenija je v tem pogledu občutno pod evropskim povprečjem (32 mrtvih v letu 2024 na milijon prebivalcev) in po tej statistiki na osmem mestu med članicami EU. Pri nas je lani na cestah umrlo 68 ljudi oziroma 18 odstotkov manj kot leto prej, pravijo na Javni agenciji RS za varnost prometa. To je najmanj doslej. Po drugi strani pa se je za 12 odstotkov povečalo število hudo poškodovanih v prometu. Zanimive oziroma poučne so še nekatere druge ugotovitve, zapisane v poročilu Evropske komisije.

 Najbolj nevarne so ceste izven naselij, saj se je na njih lani zgodilo kar 52 odstotkov vseh prometnih nesreč, medtem ko je bilo na avtocestah le devet odstotkov vseh nesreč. Moški predstavljajo tri četrtine vseh smrtnih žrtev v prometu. Največ usodnih nesreč je med vozniki in potniki v osebnih avtomobilih, sledijo motoristi in mopedisti, pešci in kolesarji. No, do leta 2050 naj bi v EU uresničili vizijo nič – nič smrtnih žrtev v prometu oziroma na cestah. Nekoč je imel Volvo enak oziroma podoben cilj …

***

Renaultu gre letos na trgih EU dobro.

Februarja večina navzdol, električni pa navzgor

Februar ni bil ugoden mesec za avtomobilske tovarne na trgih Evropske unije (EU). Prodaja je bila v primerjavi z lanskim februarjem skromnejša za 3,4 odstotka (835 tisoč vozil). Kdo je imel plus? Tisti, ki se ukvarjajo s prodajo baterijskih električnih avtomobilov (BEA), ki pa jih imajo v svoji ponudbi tako rekoč vsi. Tovarne? Lepe številke za francoski Renault, Tesla nadaljuje s tržnim strmoglavljenjem.

Prodaja BEA je v drugem letošnjem mesecu zrasla za zelo prijaznih 23,7 odstotka na 131 tisoč vozil. To je vsekakor spodbudno in tudi obliž na lanske tržne rane. Omembe vredno je, da so k temu obilo pripomogli največji evropski trgi, torej Nemčija, Italija, Španija ipd., medtem ko so imeli v Franciji minus (1,9 odstotka manj). Težko je reči, ali se bo ta tržni trend nadaljeval, povsem verjetno pa je, da ga bodo v bližnji prihodnosti poganjali manjši BEA avtomobili, saj je na obzorju prava poplava teh vozil.

Nedvomno je ob tem zanimiv pogled na številke, ki so v domeni avtomobilskih tovarn. Če bi sodili zgolj po odstotkih povečanja (ali morda zmanjšanja) prodaje brez absolutnih številk, je bil tako februarja kot v prvih dveh letošnjih mesecih v ospredju Renault. Februarja je njegova prodaja poskočila za 11,3 odstotka, v času januar-februar pa za 8,3 odstotka; to je bilo največ med večjimi avtomobilskimi skupinami na trgih EU. Zanimivo je, da je k temu največ dodal matični Renault, občutno manj pa romunska Dacia (ki je sestavni del skupine še z Alpine), kar se v zadnjih mesecih ni dogajalo. Če bi iskali tiste, ki so v tem času zabeležili največje padce, sta v ospredju dve znani tovarni. Teslin obseg prodaje se je letos zmanjšal za zelo visokih 49 odstotkov, svojevrsten prvak na negativni strani pa je bil britanski Jaguar (sestavni del JLR oziroma indijske industrijske skupine Tata). Njegova prodaja se je skrčila za nič manj kot 58,2 odstotka. Ni povsem jasno, kaj se dogaja z Jaguarjem (resnici na ljubo drži, da mu gre slabo že kar nekaj časa), medtem ko je precej nesporno, da Tesla najbolj trpi zaradi Elona Muska in njegovega političnega angažmaja ne le v ZDA, pač pa tudi drugje. A je videti, da ga (Muska) ta hip to ne skrbi …

***

Hyundai bo veliko investiral v ZDA.

Hyundai vlaga v ZDA

Denar se steka v ZDA, je pred nedavnim dejal Donald Trump. Če bi sodili zgolj po nekaterih načrtih avtomobilskih tovarn, potem tokrat slovenski zet ni pretiraval ali zavajal. To med drugim potrjuje južnokorejska skupina Hyundai.

Srečanje najvišjih predstavnikov Hyundaia, ki v avtomobilskem pogledu združuje tudi Kio, in ameriškega predsednika je bilo namenjeno objavi odločitve, da bo južnokorejska avtomobilska skupina v prihodnjih letih v ZDA investirala kar 21 milijard dolarjev. Načrt je ambiciozen in potrjuje Trumpove trditve, da dodatne carine, s katerimi grozi številnim državam oziroma podjetjem, delujejo. Hyundai bo 5,8 milijarde dolarjev investiral v projekt Hyundai Steel, železarno v zvezni državi Lousiani. Tam naj bi letno izdelali okoli 2,7 milijona ton jekla, delo bo dobilo 1.400 ljudi. S tem jeklom bodo oskrbovali avtomobilski tovarni v Alabami (Hyundai) in Georgiji (Kia). Temu načrtu bodo sledile druge investicije, s katerimi se bo Hyundai, za katerega je trg v ZDA pomemben, skušal izogniti nekaterim dodatnim ameriškim carinam, ki jih Trump napoveduje za 2. april. Tako naj bi kmalu začela delovati 7,5 milijarde dolarjev vredna nova tovarna v Georgiji, kjer bodo izdelovali avtomobile in baterije. Doslej so v obeh omenjenih tovarnah v letu dni izdelali okoli 700 tisoč vozil, nova bo dodala še nekako 300 tisoč avtomobilov. Očitno torej je, da grožnje ameriškega predsednika delujejo – ne vedno in povsod, pa vendarle. Hyundai je sicer že leta 2022 napovedal, da bo v ZDA investiral okoli 10 milijard dolarjev, po novem pa je namero podvojil. Tako naj bi nekoliko uravnotežili vrednost trgovinske menjave med ZDA in Južno Korejo, ki je v prid slednje. In gotovo južnokorejska avtomobilska skupina ni zadnja z načrti investiranja v ZDA.

Janez Kovačič