Musk: v osmih letih 20 milijonov Tesel letno
Čeprav prejšnji teden odprta Teslina tovarna v Berlinu še nekaj let ne bo delovala s polnimi zmogljivostmi, je Elon Musk prav tam poskrbel za napoved, ki je izjemno ambiciozna: v osmih letih oziroma do leta 2030 naj bi njena produkcija dosegla fantastično številko 20 milijonov vozil. Račun je po Muskovo preprost: na svetu je okoli dve milijardi vozil, letna produkcija 20 milijonov bi predstavljala zgolj en odstotek. Zelo preprosto.
Toda čeprav se zdijo Muskove napovedi pogosto precej kontroverzne, so po drugi strani morda tudi uresničljive. V Berlinu naj bi, ko bo vse tako, kot mora biti, letno naredili okoli 500 tisoč Tesel. V ameriškem Austinu naj bi čez mesece začela delovati nova tovarna, širijo zmogljivosti tovarne v kitajskem Šanghaju (letno naj bi zmogli narediti več kot 800 tisoč vozil), matična tovarna v prav tako ameriškem Freemontu povečuje obseg izdelave s sedanjih 450 tisoč na napovedanih vsaj 600 tisoč. Toda dvajset milijonov je veliko. Vendar pa povečanje prodaje Tesel v zadnjih treh letih kažejo na morebitno uresničitev napovedi. Leta 2019, ko so silno redki slutili, kaj utegne prinesti pandemija Covida-19, so naredili približno 367 tisoč vozil. Leto kasneje, ko je pandemija kosila z vso silo, je številka poskočila na pol milijona. Lani so naredili 936 tisoč avtomobilov, kar je skoraj še enkrat več kot leto prej. Seveda v tej formuli obstaja neznanka oziroma dejstvo, ki utegne spremeniti marsikaj – Tesla se vse bolj srečuje z ostro konkurenco. Ta se je šele začela ogrevati in po vsej verjetnosti ima ameriška avtomobilska hiša za seboj leta najbolj hitre in po svoje presenetljive rasti.
Na splošno ocenjujejo, da je največja Teslina slabost modelska oziroma censka ponudba: najmanjša in najcenejša Tesla 3, model, ki je lani ob Tesli Y predstavljala hrbtenico prodaje, je na voljo za povprečno ceno okoli 45 tisoč evrov (brez upoštevanja subvencij, ki so na voljo v številnih državah). Napovedi o cenejši Tesli se vsaj za sedaj še niso uresničile. Konkurenca pripravlja vrsto avtomobilov, ki utegnejo konkurirati različnim Teslam in lahko se zgodi, da bo sedanji zagon ameriške avtomobilske tovarne nekoliko popustil. Lahko pa se zgodi drugače in se bo večina znova čudila …
***
Renault zelo na spolzkem
Tako kot se pred leti ni bilo mogoče izogniti vsemu tistemu, kar se je dogajal s Carlosom Ghosnom, nekdanjim predsednikom zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, ki so ga zaradi obtožb o številnih finančnih malverzacijah priprli na Japonskem, tako se ni mogoče izogniti vsemu, kar se dogaja z Renaultom. Saga še nekaj časa ne bo končana, vsaj zdi se tako.
V zadnjem tednu je francoska tovarna, sicer večinska lastnica AvtoVAZ in hkrati lastnica manjše tovarne v bližini Moskve, nekajkrat ugotovila, v kako nezavidljivem položaju je. Ko je sporočila, da njena tovarna pri Moskvi znova obratuje, je doživela srditi odziv tako predsednika napadene Ukrajine kot številnih držav oziroma Evropske unije. Stroji v moskovski tovarni so torej obratovali zgolj dan ali morda dva, nato so se znova ustavili. Tudi AvtoVAZ stoji, sedaj vse kaže, da bodo kmalu prešli na štiridnevni delovni teden – če bodo imeli kaj delati. Nesporno namreč je, da je pomanjkanje sestavnih delov vse hujše in povsem verjetno je, da vsi ne nastajajo v Rusiji, pač pa prihajajo iz tujine. Videti je, vsaj navzven, da vodstvo Renaulta z Luco de Meom na čelu dokaj samostojno presoja, kako bo ravnalo v Rusiji.
Pred časom je francoski finančni minister Bruno Le Maire dejal, da lahko vsako (zasebno) podjetje v Rusiji deluje tako in toliko časa, da spoštuje sankcije Evropske unije. Zdi se nekako tako, kot da bi si francoska vlada po pilatovsko umila roke, pa čeprav je 15-odstotna lastnica Renaulta in ima zato na Boulogne-Billancourtu, kjer je še vedno sedež tovarne, precej besede. Številna podjetja so se že umaknila iz Rusije, številna se še bodo, nekatera bodo morda obstala. Med vsemi avtomobilskimi tovarnami, ki poslujejo v Rusiji oziroma imajo tam svoje tovarne, je najbolj na spolzkem prav francoska tovarna. AvtoVAZ je kljub vsemu pomembne del skupine in če se bodo morali Francozi posloviti, naj bi to pomenilo, da bo tržna oziroma kapitalizacijska vrednost skupine Renault manjša za nekako 2,2 milijardi evrov. Kot pravijo, naj bi to pomenilo, da bo skupina izgubila približno tretjino svoje vrednosti. In to je že podatek, ki pojasnjuje, zakaj je Renault tako negotov glede tega, kaj naj stori v tej največji državi na obli …
***
Stroji so se ustavili tudi v Kalugi
Tudi francosko-italijansko-ameriški koncern Stellantis, ki je januarja praznoval obletnico ustanovitve, se srečuje s težavami proizvodnje in obstoja v Rusiji. Toda te so vendarle manjše od tistih, s katerimi se že mesec dni srečuje zgoraj omenjeni Renault. Vse kaže, da že stojijo stroji v Stellantisovi tovarni v Kalugi, približno 150 kilometrov od Moskve.
Gre za manjšo tovarno, v kateri so lani naredili nekaj več kot 11 tisoč lahkih gospodarskih vozil, ki jih pod svojim imenom prodajajo Citroën, Peugeot in Opel na ruskem trgu. Koncern je načrtoval, da bodo tam kmalu začeli nastajati tudi gospodarska vozila italijanskega Fiata, vendar vse kaže, da se to ne bo zgodilo. Tovarna je v skupni lasti z japonskim Mitsubishijem in je obratovala vse do nedavnega, sedaj pa naj bi stroje ustavili zaradi pomanjkanja sestavnih delov. Ob tem je Carlos Tavares, izvršni direktor skupine, napovedal, da naj bi ta vozila začeli izdelovati v Franciji in tudi v Veliki Britaniji.
Nekateri podatki kažejo, da je vrednost proizvodnje v tovarni v Kalugi razmeroma majhna, vsaj za tako velik koncern kot je Stellantis. Po nepreverjenih podatkih naj bi bila letna vrednost proizvodnje/prodaje nekako 20 do 30 milijonov evrov. Za sedaj ni nobenih napovedi o tem, da naj bi šlo za namerno ustavitev proizvodnje. To je razumljivo, saj je Rusija že pred časom napovedala, da bo nacionalizirala vsa tista podjetja v tuji lasti, ki so se odločila za odhod iz Rusije zaradi napada na Ukrajino. Stellantis je sicer že pred časom ukinil izvoz in uvoz vozil iz Rusije, toda to naj bi bilo enako kot ustavitev proizvodnje v Kalugi zaradi pomanjkanja sestavnih delov. V vsakem primeru pa bo nastala škoda, ki se utegne povečevati in bo odvisna od tega, koliko časa bo še trajala vojna v Ukrajini oziroma od teže in dolžine sankcij proti Rusiji.
Janez Kovačič