Opel Astra 1.4 Turbo 110 kW Innovation

Opel Astra 1.4 Turbo Innovation: ostrejši pogled in bolj samozavestna drža.

Sonce nad zvezdo?

Saj Opel ni nič drugačen od drugih velikih podjetij, zdaj uspehi, zdaj težave, zdaj bonaca in tako naprej. Ravno zdaj je čas, da pri Oplu zajamejo dober veter v jadra in pri tem so veliki upi položeni na novo Astro.

Bi rekli v prispodobi: naj na Astro posije sonce uspeha.

***

Pa smo pri črki K – tako namreč pri Oplu označujejo generacije svojih povojnih avtomobilov spodnjega srednjega razreda še iz časov Kadetta. To pomeni že 10. generacijo (črko ‘I’ so izpustili) od leta 1962 – izkušenj torej na pretek, tako s tehniko kot s kupci.

Prejšnja Astra (J) se je zdela oblikovno in v splošnem povsem na ravni najboljših avtomobilov svojega razreda, pa vendar sta želja in trud Opla, da bi nova Astra (K) naredila močan preboj na trgu, jasna in očitna. In kot vedno se začne pri videzu – gre za evolucijo in še to bolj ali manj v detajlih znotraj silhuete, kar je Astro naredilo ostrejšega, morda tudi prepričljivejšega videza. Ne morete ne opaziti jasno izraženih luči spredaj in zadaj (tehnika LED dela oblikovne čudeže) in dveh vzporednih bočnih črt, dvigajočih se proti zadku.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Marsikaj se je spremenilo v notranjosti. Prvič, že na oko deluje bolj sodobno, malo zaradi oblike in veliko zaradi tehnike. Na armaturni plošči so opravili veliko čistko gumbov in jih – za razliko od nekaterih proizvajalcev – pustili ravno prav, da so s tem izboljšali (beri: poenostavili) upravljanje. Hkrati je zdaj osrednji zaslon večji in tehnično opazno sodobnejši, precej pa se je spremenila tudi logika upravljanja oziroma meniji. Niso idealni, škoda, so pa znatno boljši kot prej. Še boljši je zaslon med merilnikoma – zdaj končno in k sreči ni več temno rdeč z rdečimi znaki, ampak črn in z belimi (ali obratno, odvisno od zunanje svetlobe) znaki.

Merilnikov samih k sreči niso pretirano spreminjali – gre le za drobno oblikovno spremembo in rahlo večje cifre. Na videz so čistejši (in zato lažje oziroma hitreje berljivi), tako kot pri prejšnji pa je treba tudi tu ošteti gnečo cifer na merilniku hitrosti. Dosti več preglednosti pa je zdaj med merilnikoma, kjer je glavni potovalni računalnik. Tudi tu je nekaj malega sprememb, med njimi tudi ta, da zdaj ne ponuja več kombinacije trenutne hitrosti, trenutne porabe in dometa, pač pa le slednja dva skupaj. Trenutna hitrost je zdaj samostojen prikaz.

Velik in pohvalen korak je pri opremi. V konkretnem primeru: odlična sedeža imata dobro bočno oporo, dobro usločenost in dobro nastavljivost, poleg tega pa še 3-stopenjski gretje in hlajenje, pri tem pa ima voznikov še masažno funkcijo. V ta paket je treba prišteti še eno dobro rešitev – glede na zunanjo temperaturo je gretje prednjih sedežev (če tako nastavite) samodejno in ta samodejnost je – odlična. Ogrevani so tudi volanski obroč in zadnja sedeža (enostopenjsko), kar pomeni, da bo tudi v mrazu štirim potnikom hitro ugodno toplo. Pa še bencinski motor začne dosti hitreje ogrevati notranjost kot dizelski.

Dosti manj odlična, a le v vlažnih, deževnih dneh, je samodejnost klimatske naprave, ki ne zmore preprečiti rosenja. Gumb za odroševanje zadrego hitro reši, a piha (neugodno) toplo, v neprijetno smer (samo na šipo) in ventilator postane zelo glasen. Nekaj (večne) graje tudi na račun tipala za dež – brisalniki včasih pri drobnem rosenju ihtavo brišejo do suhega in zaradi preskakovanja po suhi šipi ropotajo.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Pri siceršnji bogati opremljenosti vse do sedežnega usnja čudi, da predal pred sovoznikom ni osvetljen in da na zadnji klopi ni komolčne opore. So pa znatno izboljšali tipalo za svetlobo, ki uravnava osvetljenost zaslonov na armaturni plošči. Kljub temu pa ponoči, ko pretaknete v vzvratno prestavo, slika na osrednjem zaslonu s kamere zadaj tako močno sveti, da v temi v vzvratni ogledali ne vidite nič. Prek istega zaslona tudi tu upravljate z avdio vsebinami; na žalost tudi tu predvajalnik glasbe s ključka USB ne zna preskakovati iz ene v drugo mapo. Treba je poseči ročno, a meni je tu precej zapleten in jemlje (vozniku) čas.

Pogosto kritična zadnja klop je tu kar spodobna: dva sedeža na njej sta nekoliko oblikovno vdrta in udobna, tudi (kot že rečeno) ogrevana, tam pa so še dva vhoda USB (zgolj za napajanje), dve bralni lučki, dva žepa na hrbtih prednjih sedežev in dva predala v vratih. Spodoben, a nič več kot to, je prtljažnik za tretjinsko zložljivo zadnjo klopjo: ima trdo polico, štiri kljukice za mrežo na tleh, eno lučko, pomožno rezervno kolo in nekaj predalčkov pod dnom ter roč za zapiranje samo na desni strani pokrova.

Astra si je že prislužila nekaj pomembnih mednarodnih nagrad, med drugim tudi za napredne žaromete LED (Safetybest 2015). Tehnika je napredna in v praksi se zdi, da deluje fantastično, skoraj nadnaravno: vklaplja, izklaplja, dviguje, spušča, zasenčuje, odsenčuje. Hitro pa pokaže enake slabosti kot pri dosti dosti dražjih avtomobilih: prevečkrat ne zasenči, ko se nasproti pripelje avtomobil, pogosto nabija svetlobo v velike obcestne kažipote, nekatere prometne znake (plastične stebričke z rdečimi odsevniki in velike pravokotne table s črno puščico na beli podlagi v ovinku) zamenja za avtomobil in zasenči (in to ravno takrat, ko voznik res potrebuje dolge luči) in če je spredaj kak starejši avtomobil s slabotnimi zadnjimi lučmi, mu pa mirno prižge dolge, ker ga ne prepozna. Ni (samo) slabost Astre, moti pa tudi tu in pri vseh enako.

Kaj pa pogonska tehnika? Testno Astro je poganjal 150-‘konjski’ bencinski turbo, ki je za to karoserijo, sploh ker je Astra precej shujšala, povsem zadosti zmogljiv. V nižjih in srednjih vrtljajih deluje zelo tiho in umirjeno, seveda ni tako prožen kot turbodizel (opazno manj navora!), je pa zato krepko bolj elastičen (zlahka in brez upiranja deluje od 1.000 do 6.000 vrtljajev v minuti) in se tudi v zadnji, 6. prestavi ne upira pospeševanju s 1.100 vrtljajev v minuti (60 km/h). Takrat sicer pospešuje bolj počasi, a motorju ne škodi, kot škodi večini dizlov in nekaterim turbobencinarjem.

Celotna mehanika, od motorja, sklopke, menjalnika, volana in podvozja pa do volanskega obroča, prestavne ročice in stopalk, oziroma uglašenost naštetih elementov in sklopov vabi k uglajeni vožnji; takrat daje vse skupaj izjemno ugoden lagoden povraten občutek, morda celo nekoliko nežen. Bolj voznik pritiska na plin, manj je tega lepega. Velja za marsikateri avtomobil, se pa pri tej Astri zdi dosti bolj izrazito.

Ni (še?) avtomobila, ki si ne bi zaslužil zamer, in tudi nova Astra ni brez njih. Se pa zdi, da ima, upoštevaje testni paket, zdaj precej več možnosti za večjo priljubljenost pri kupcih. Kaže, da sonce vendarle sije nanjo.

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 1° C – mokra cesta brez dežja – menjalnik v 6. prestavi – gume 225/45 R 17 H M+S Michelin Alpin 5 – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.100/min: 3,0 l/100 km – 84 dB

100 km/h, 1.900/min: 4,0 l/100 km – 86 dB

130 km/h, 2.500/min: 6,2 l/100 km – 92 dB

160 km/h, 3.100/min: 8,9 l/100 km – 96 dB

Testni krog: 8,6 l/100 km

Pohvale

+ videz in občutek kakovosti notranjosti

+ videz zunanjosti

+ zaslon med merilnikoma

+ potovalni računalnik

+ osrednji zaslon, veliko manj gumbov

+ sedeža (predvsem voznikov z masažo), nastavitve

+ izdatno električno ogrevanje (4 sedeži in volanski obroč)

+ pameten ključ

+ gumb za odklepanje vrat brez ključa na vseh vratnih kljukah

+ spodobna oprema za potnike na zadnji klopi

+ dva vhoda USB (zadaj) za polnjenje naprav

Graje

– svetloba s kamere na osrednjem zaslonu ponoči

– samodejnost klimatske naprave v dežju

– sistem za mrtve kote pogosto vidi duhove

– meniji predvajalnika glasbe

– na zadnji klopi ni sredinske komolčne opore

– neosvetljen predal pred sovoznikom

– samo ena 12-voltna električna vtičnica

Na kratko

Oplova Astra je skočila naprej – vsaj za dva koraka: odpravili so večino glavnih pomanjkljivosti, ki so se pri Oplu kar predolgo vlekle, v glavnem v notranjosti. V nekaterih pogledih je celo pred tekmeci, kar ji brez dvoma daje nekaj dodatnega zaleta na trgih. Odličen je tudi bencinski turbo, ki je tih in uglajen, ki je naravnan na lagodno do največ živahno vožnjo in ki zna biti tudi spodobno varčen.

Cene

Opel Astra 1.4 Turbo 110 kW Enjoy: 17.390 evrov

Opel Astra 1.4 Turbo 110 kW Start/Stop Innovation: 19.600 evrov

Testni Opel Astra 1.4 Turbo 110 kW Start/Stop Innovation: 25.160 evrov

 (Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb.)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.399 cm³ – največji navor 230 Nm pri 2.000-4.0000/min – največja moč 110 kW (150 KM) pri 5.000-5.600/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema z Wattovim paralelogramom, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 225/45 R 17 H M+S Michelin Alpin 5

Mere: dolžina 4.370 mm – širina 1.809 mm – višina 1.485 mm – medosna razdalja 2.662 mm – najmanjša razdalja od tal 100 mm – rajdni krog 11,05 m – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 370/1.210 l – posoda za gorivo 48 l

Mase: vozilo 1.278 kg – dovoljena skupna obremenitev 537 kg – dovoljena obremenitev strehe 75 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 215 km/h – pospešek 0-100 km/h 8,5 s – poraba (kombiniran cikel) 5,1 l/100 km – izpust CO₂ 117 g/km

Foto: VK