Mislil torej sem

Današnji avtomobil je nedvomno boljši in lepši kot pred tremi desetletji, a žal tudi hladen.

Heh, osebnostim, kot je bil veliki René D., nas večina niti do gležnjev ne seže. Se pa da s trudom in z vztrajnostjo marsikaj doseči.

Jaz sem tako neki dan torej mislil. In o čem drugem naj na tej spletni strani človek razmišlja kot o avtomobilizmu?

***

Okej, zdaj pa resno. Po spletu okoliščin sem oni dan sedel v Clio druge generacije. Razvijati so ga pričeli pred 32(!) leti, na trg pa je prišel leta 1998 – toliko da vemo, v kateri čas sodi znanje oziroma tehnika. Spet po spletu okoliščin sem iz omenjenega Clia II presedel v skoraj čisto nov Clio V.

Torej živi fosil proti najsodobnejši hibridni tehniki.

Okej, kako pa takšen prehod doživiš?

• 
• 
• 
• 

Torej Clio 1.2 8V (43 kW, 93 Nm), letnik 2009. V tako star avto vedno sedem z nekaj zadržka in napolnjen z energijo »se ne bom obremenjeval«. Njegovi dobri dve desetletji na cesti tudi pustijo sledove in pri konkretno tem še posebej: odklepanje, zagon, speljevanje, prva, druga, zaviranje, zaustavljanje, izklop motorja, izstop, zaklepanje in ta proces po 30-krat, 50-krat na dan. Živ primer testiranja marsikaterega sistema in še posebej znamenitega ‘stop/start’. Akumulator, zaganjalnik in sklopka so močno na preskušnji. Naprej: najbrž nihče ne ve, koliko voznikov je dal skozi. In vsak ima svoj slog, nekateri tudi takšnega, ki bolj škodi mehaniki (in drugim stvarem), kot bi bilo treba. In končno: kdo, kako in kako pogosto ga je servisiral. Če pustimo ob strani notranjo čistočo.

A v resnici me je tale očak navdušil. Le en gumb na klasičnem ključu me ni motil, motor je stekel hipoma, sklopka je brezhibna, spelje tako, da ta proces čutiš na stopalki. Ročica menjalnika malce pleše, a prestave ni nikakršen problem najti, poleg tega zna brez zadržkov tudi hitro pretikati. Motor se ne upira 6.000 vrtljajem v minuti, če je ravno potrebno. Je nekoliko glasen, a ne moti. Ker gre za dostavno različico, zadaj ni nikakršne izolacije, zato se tudi izpuh nekaj bolj sliši – a spet ne obremenjujoče. Tam zadaj nekje pride nek kos pločevine pri kakih 4.500 vrtljajih v minuti v resonanco, ki se konča okoli 300 vrtljajev višje in ki si jo lahko predstavljam tudi kot športen dodatek. Volan je sicer dal precej skozi, a kljub temu na obroču čutim, kdaj in kako zdrsne kolo (bilo je ravno deževno), kar me vedno navduši. Jasno, volan je hidravlično podprt. Celotna mehanika (pogon, volan, podvozje) je komunikativna, veščemu vozniku daje obilo informacij. Vozilce je v splošnem poskočno in ga je veselje voziti. Milenijci bi rekli: za stare ‘prdce’.

• 
• 
• 
• 

Na drugi strani je bil E-Tech 145 Hybrid (69+36=108 kW, 148+250 Nm), letnik 2021: lep kot Zeta Jones, vzorno opran in očiščen ter brez sledov obrabe. Servisiran na priznanem uradnem oziroma pooblaščenem servisu. Poleg tega je 2,5-krat več kilovatov v motorju kot oni stari, a tudi kake četrt tone več mase. Inteligenten ključ, digitalna notranjost, izvrsten avdio sistem, odlična sedeža, prijetna notranja črnina, skratka obilica uporabnih (za koga pa tudi ne) priboljškov za življenje.

Kako me takšen ne bi navdušil. Ampak marsikaj za starega zapisano tule odpade. Gumb za zagon – zasveti le napis ‘READY’. Premaknem ročico menjalnika in bela pikica se od P premakne v D. Pritisnem stopalko plina, stvar se zgane. Nikakršnega zvoka, nobenega učinka mehanike. Samo premakne se in vozi v tišini, le malo zvoka se pojavi, ko se po nekaj deset metrih samodejno zažene bencinski motor. Volan, sicer svetlobna leta bolj natančen in neposreden, ne da nikakršnega občutka, le zavije, kolikor želiš. Odličen, vrhunski, brezhiben, a nekomunikativen in hladen kot špricer. Človek, ki ga upravlja, se ne počuti več kot voznik.

To sicer naključno soočenje sodobnega in treh desetletij starega, utrujenega artefakta daje zelo dobro sliko sprememb v avtomobilski industriji. Marsikaj je boljše, ne pa nujno vse. Odvisno tudi od tega, kdo sedi za volanom.

***

Podoben skok v preteklost, precej bližnjo in na malo drugačen način kot tokrat, pričakujte v naslednjih dneh na teh straneh. Zanimivo, povem že vnaprej. Sem mislil in mislim.

Vinko Kernc

Foto: VK