Fiat Tipo 1.6 Multijet Lounge

Limuzina, ki daje dobre obete za prihajajoča kombilimuzino in kombi: Fiat Tipo.

Tip, ki preseneča

Je že tako: ko človek prvič sede v nek (nov) avtomobil, sede vanj s predsodki in s temu primernimi pričakovanji, tudi če se jih prej skuša zavestno otresti.

Eni dajo, kar človek pričakuje, nekateri razočarajo. Tipo preseneti.

***

Zato in v konkretnem primeru velja v Tipo sesti. Roberto Giolito, v času nastajanja oblike tega Tipa šef oddelka Centro Stile Fiat, je odgovoren za videz tega avtomobila in – všeč ali ne – drži, da je Tipo avtomobil več kot korektnega videza: s prepoznavnim obrazom in z mehkimi površinami ter potezami je v celem oblikovno skladna klasična limuzina. Videz ga še zdaleč ne uvršča med poceni izdelke – prej nasprotno.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Nič drugače ni v notranjosti, ki, razen nekaj izjem (osrednji zaslon, gumbi klimatske naprave), prinaša obliko in elemente, ki jih doslej (še) nismo videli v Fiatih. Všečna, okusno dinamično oblikovana armaturna plošča in sedeži, ki obljubljajo več udobja in bočne opore, kot smo bili vajeni pri Fiatih doslej. Če ste prebrali zgodbo o vožnji s Tipom okoli sveta, veste, da je voznik in avtor zgodbe pri Tipu posebej izpostavil udobje na sedežih.

Od Tipa iz let 1988 do 1995, ki smo ga tudi na naših cestah pogosto videvali, ni ostalo, razen imena, nič. Tisti Tipo je bil zasnovan za Italijo in Evropo, ta (novi) hoče osvojiti velik del sveta. In zato se je rodil kot limuzina (kombilimuzino in kombi pričakujemo na našem trgu v kratkem), ki kot karoserijska različica pri nas ni priljubljena. A vsaj do prvih dveh tretjin velja za limuzino skoraj vse, kar boste videli in dobili v Evropi bolj priljubljenih karoserijah tega modela.

Izza volana in delno s sovoznikovega sedeža človek najprej zazna dober občutek sedenja, takoj za tem pa še izdatno višinsko nastavitev (žal le voznikovega) sedeža, ki (končno ) omogoča tudi bolj nizko sedenje. V celem velja, da sta sedeža morda najboljša v tako velikem Fiatu vseh časov in upoštevaje tudi čas, ko je tako velik Fiat prišel na trg.

Čisto nov je volanski obroč, tokrat z več gumbi, vključno s tistimi za bolj praktičen potovalni računalnik (ki je tudi po dolgem času povsem nov) in za tempomat, kjer je končno tudi tipka za prekinitev samodejnega vzdrževanja hitrosti. Gumbi za avdio sistem so intuitivno nameščeni na zadnjem delu prečk. V prednjem delu velja pohvaliti še klimatsko napravo, katere avtomatika deluje zelo dobro in zahteva malenkostne popravke le takrat, ko se pojavi ali za oblak skrije močno sonce.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Lounge je najbogatejši paket tudi pri Tipu in celo nekoliko presega, kar so pri Fiatu obljubili za takrat novi Tipo – da bo ponujal zgolj danes najbolj potrebne elemente opreme. Takšen Tipo ima vse, kar kupec takšnega avtomobila res potrebuje; resda nima vseh pomikov vseh šip samodejnih, nima pametnega ključa in ima žep le na hrbtu sovoznikovega sedeža, a življenja v njem to ne načenja v opazni meri. Še najbolj skopo se vede do potnikov zadnje klopi, kjer pogrešam (sicer dolgo serijske pri večini Fiatov) reže za zračenje med sedežema in sredinsko komolčno oporo, nima pa tudi električne vtičnice in bralnih lučk. Toda pri avtomobilu te cene tega niti ne gre pričakovati.

Prtljažnik je, jasno, nepraktičen, ker je tole pač klasična limuzina. Toda naslonjalo zadnje klopi je tretjinsko deljivo in Tipo je (menda) prva limuzina, pri kateri uradno navajajo tudi prostornino povečanega prtljažnika. Edina slaba stran pri povečanju je, da takrat nastane visoka stopnica in podrti naslonjali se ustavita v poševnem položaju. Toda tudi to je usoda današnjih limuzin. Le za zapiranje pokrova bi lahko oblikovali ali privili oprimek ali dva.

Globalna naravnanost na dokaj specifične trge je zakoličila tudi (menda zgolj v limuzini) dokaj skromno izbiro (le treh) motorjev. Med njimi je takšen Multijet z 1,6 litra prostornine najzmogljivejši, ki pa še posebej z zelo lepo navorsko krivuljo že diši po športnosti, obenem pa zna biti tudi zelo kultiviran. Dobre strani se začno že s hitrim gretjem notranjosti tudi po mrzlem zagonu pri minus 10 stopinjah Celzija.

Ogret je za (turbo)dizla nadpovprečno elastičen, torej uporaben v velikem področju vrtljajev; v 6. prestavi pri le 1.000 motornih vrtljajih v minuti, ko svetovalec za prestavo predlaga pretikanje navzdol (v 5.), se pri nežno pohojenem plinu povsem normalno, brez tresljajev in trušča, zgane in pospešuje. Zaradi dobre odzivnosti in velikega navora je od 1.500 do 3.500 zelo poskočen vse do najvišje (6.) prestave in voznika nehote pelje v bolj dinamično vožnjo.

Številke s potovalnega računalnika pri tem sicer nežno opozarjajo na večjo porabo goriva, a se v praksi izkaže, da povprečja preko 10 litrov za 100 kilometrov ne preseže niti takrat, ko se voznik vživi v dirkaško vlogo na GHD. Zanimivo in menda celo prvikrat med preskušenimi avtomobili je tudi to, da potovalni računalnik pokaže – več kot porabi v resnici. Ponavadi kažejo manj …

Tipo je, ne glede na dejstvo, da želi ugajati delom sveta, ki imajo povsem drugačne zahteve in (plitvejše) denarnice, kot Fiat napravil znaten korak naprej. Edino, česar (še?) ni osvojil, so sodobni asistenčni sistemi.

Vsega pač človek za 17 tisočakov ne more imeti. A je Tipo kljub temu ugodno presenetil. Preskusite, stane nič.

Vinko Kernc

Pohvale

+ videz zunanjosti in notranjosti

+ lahkotnost vožnje

+ ergonomija

+ samodejnost klimatske naprave

+ razmerje med vrednostjo in ceno

+ sedeža

+ cev za gorivo brez čepa

+ prostornost spredaj in zadaj

+ oprema

+ volanski obroč

+ zmogljivosti motorja

+ lega na cesti

+ tiha notranjost

+ poraba goriva

+ potovalni računalnik

+ dnevne luči tudi zadaj

+ izklopljiv stabilizacijski ESC

Graje

– parkirni pripomoček samo zadaj

– sovoznikov sedež ni nastavljiv po višini

– oprema za potnike na zadnji klopi

– stopnica in nagib pri podaljšanem prtljažniku

– predvajalnik glasbenih datotek na ključku se po zagonu pogosto vrne na začetek

Na kratko

Tipo ne z obliko ne z opremo ne sodi med nizkocenovnike, a tudi ne skuša biti avantgarden s tehniko. Ponuja skoraj vse, kar uporabnik zares potrebuje, a tudi še kaj več od tega. Kot limuzina sicer ne zmore povsem prepričati slovenskega (in evropskega) okusa, a zmore vseeno biti dober družinski avtomobil. V konkretnem primeru ga poganja odličen turbodizel, ki je poskočen in dinamičen, a hkrati zelo varčen.

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice -10° C – suha cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 7.543 km – menjalnik v 6. prestavi – gume 225/45 R 17 H M+S Dunlop Winter Sport 5 – digitalen prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, eno decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.300/min: 3,6 l/100 km – 85 dB (5. prestava)

100 km/h, 1.800/min: 4,6 l/100 km – 89 dB

130 km/h, 2.300/min: 6,9 l/100 km – 94 dB

160 km/h, 2.800/min: 8,9 l/100 km – 95 dB

Testni krog: 6,8 l/100 km

Cene

Fiat Tipo 1.6 Multijet (Pop): 14.990 evrov*

Fiat Tipo 1.6 Multijet Lounge: 16.790 evrov*

Testni Fiat Tipo 1.6 Multijet Lounge: 17.660 evrov*

(*Cena s popustom 1.500 €.)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – dizelski, turbopuhalo, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.598 cm³ – največji navor 320 Nm pri 1.750/min – največja moč 88 kW (120 KM) pri 3.750/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj

Voz in obese: limuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 225/45 R 17 H M+S Dunlop Winter Sport 5

Mere: dolžina 4.532  mm – širina 1.792 mm – višina 1.570 mm – medosna razdalja 2.636 mm – najmanjša razdalja od tal ni podatka – rajdni krog 10,9 m – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 520/1.150 l – posoda za gorivo 45 l

Mase: vozilo 1.270 kg – dovoljena skupna obremenitev 500 kg – dovoljena obremenitev strehe 55 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 199 km/h – pospešek 0-100 km/h 9,7 s – poraba (kombiniran cikel) 4,2 l/100 km – izpust CO₂ 110 g/km

Foto: VK