Avtomobilski teden 49, 2021

BMW iX je povsem novi električni baterijski avtomobil v ponudbi bavarske avtomobilske tovarne.

BMW v električni ofenzivi

Morda se zdi, da električni baterijski avtomobili (EBA) in vse druge ‘vrste’ elektrificiranih vozil ne gredo prav izjemno v promet. Morda. Toda nekaterim avtomobilskim tovarnam gre tukaj dobro, celo presenetljivo dobro. Recimo münchenskemu BMW.

Te dni je tovarna kupcu izročila in seveda tudi prodala povsem novi električni iX xDrive40. Nič posebnega, toda to je bil hkrati milijonti elektrificirani avto te bavarske avtomobilske tovarne. Primerjava s proizvodnjo in posledično tudi prodaja pogonskih klasikov, torej avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji, kaže, da je to razmeroma skromna številka. Toda povsem nesporno je, da so EBA v precejšnjem tržnem zagonu, pa naj se to zdi prav ali pa tudi ne. Povsem očitno je, da BMW trdno zaupa električni avtomobilski prihodnosti, pri čemer so jim nedvomno v spodbudo tako načrti tako Evropske unije kot seveda tudi matične Nemčije. To dokazujejo tudi načrti.

BMW tako napoveduje, da bodo že prihodnje leto podvojili letošnjo prodajo EBA, do leta 2025 pa naj bi izdelali dva milijona tovrstnih avtomobilov. Skladno s tem širijo tudi ponudbo električnih baterijskih modelov. Tako naj bi prihodnje leto na ceste pripeljala električna verzija serije 7, pa tudi X1 v takšni varianti. Do leta 2023 naj bi električni baterijski pogon dobila tudi serija 5, elektrika pa bo poganjala tudi nekatere druge avtomobile skupine BMW. Mini Countryman bo do omenjenega leta na voljo prav tako v električni baterijski izvedbi, enako Rolls-Royce Spectre. V naslednjih desetih letih naj bi nemška premijska avtomobilska skupina prodala okoli deset milijonov električnih baterijskih avtomobilov. Drugega, kot verjeti, da se napovedi uresničijo, nam ta hip ne preostane.

***

Herbert Diess ostaja, vprašanje je, ali pa so razrešeni vsi spori znotraj koncerna.

Volkswagen – vse jasno, vse čisto?

Zdi se, da so pri Volkswagnu vsaj za nekaj časa in morda za silo rešili probleme in nesoglasja na relaciji Herbert Dies, izvršni direktor koncerna, in svet delavcev.

Zgodba je znana in se vleče že nekaj časa. Herbert Diess je prišel v navzkrižje z močnim svetom delavcev, ki ima v nadzornem svetu koncerna nekako 20 odstotkov sedežev, zaradi izjav o ogroženosti okoli 30 tisoč delovnih mest. Po njegovem prepričanju utegne biti to posledica predvsem prepočasne preobrazbe koncerna iz izdelovalca avtomobilov s klasičnim pogonom na izdelovalca električnih baterijskih vozil. Svoje prepričanje je v zadnjih mesecih pogosto podkrepil s primerjavami z ameriško Teslo. Ta se, saj to je bolj ali manj znano, pripravlja na odprtje tovarne v bližini Berlina. Po Diessovem prepričanju bo produktivnost v Tesli bistveno večja od produktivnosti v tovarni v Wolfsburgu, ki je največja znotraj tega velikega nemškega koncerna. Svet delavcev se s tem ni strinjal. Prav zaradi tega so ustanovili posebno komisijo, ki naj bi ugotovila, ali je strategija Herberta Diessa prava ali ne. Nekaj časa se je tudi napovedovalo, da bo moral oditi. Kot kaže sedaj, pa bo ostal, toda hkrati so se odločili za nekatere spremembe. Član uprave koncerna naj bi bil po novem tudi Ralf Brandstëtter, izvršni direktor matičnega Volkswagna. Ta naj bi skrbel za Volkswagen, Škodo in Seat, medtem ko naj bi se Diess bolj ukvarjal s strategijo oziroma prihodnjimi načrti vsega koncerna. Volk sit in koza cela? Se bo pokazalo.

***

Alpine A110 je novost, ki se prihodnje leto uradno pojavi tudi na slovenskem trgu.

Renault Adriatic: ni še kupca za slovensko mrežo

Čeprav Renault napoveduje, da bo v prihodnjem obdobju obseg odpuščanja presežnih delavcev nekaj manjši, kot so sprva napovedovali, je videti, da je pred to francosko avtomobilsko skupino, ki poleg matične tovarne vključuje še romunsko Dacio, ruski AvtoVAZ in športno znamko Alpine, naporno obdobje. Seveda to velja tudi za druge avtomobilske tovarne, zlasti evropske in tudi ameriške, in seveda še naprej drži, da je to tovarna oziroma skupina, ki ima pri nas posebno težo. Tudi zaradi novomeškega Revoza, naše edine avtomobilske tovarne, pa tudi zaradi nekaterih drugih ‘podrobnosti’.

Renault Adriatic združuje ob slovenskem tudi trge nekaterih nekdanjih jugoslovanskih republik, znano pa je, da matični Renault vse od letošnjega poletja zanj išče novega lastnika. Tudi slovenska mreža je naprodaj, toda doslej še ni bilo ustrezne ponudbe. Slovenski avtomobilski prostor obvladujeta predvsem dve skupini oziroma družbi, in sicer Porsche Slovenija, ter skupina Emil Frey. Obe zastopata številne avtomobilske tovarne, nakup slovenske mreže v okviru Renaulta Adriatic pa bi verjetno pomenila še večjo koncentracijo tako avtomobilskih znamk kot tržnega deleža. Ne glede na vse to pa bo slovenski trg doživel nekaj sprememb oziroma novosti. Tako se bo prihodnje leto tudi pri nas uradno pojavila Alpine, ki je seveda nišno avtomobilsko ime, toda njihova modelska ponudba bo gotovo zelo zanimiva za specifičen del slovenskega trga. Žal Renault pri nas ne bo prodajal novega Kangooja v potniški izvedbi, medtem ko bo to v gospodarski varianti ponujal zanimivo konstrukcijsko rešitev, saj bo na sovoznikovi strani brez t.i. stebrička B. To naj bi omogočila njegovo praktičnejšo uporabo. Hkrati pa je treba omeniti vsaj še dvoje: med varnostnim preskusom v okviru evropskega konzorcija EuroNCAP je električni Zoe dobil nič (0) točk, povsem sveža električna Dacia Spring pa zgolj eno. Vprašanje, koliko bo to škodovalo njunemu tržnemu rezultatu predvsem na evropskih trgih, kjer imajo rezultati EuroNCAP nedvomno težo, ta hip ostaja brez odgovora.

Janez Kovačič