Avtomobilski teden 48, 2024

Švedski Northvolt gre v stečaj.

VW, Stellantis, Ford, GM, Northvolt …

Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da so napovedi vodstva nemškega Volkswagna (VW) o zapiranju tovarn doma predvsem dramaturgija, ki naj vpliva tudi na nemško politiko, je sedaj precej drugače. Toda novice o zapiranju tovarn tudi pri drugih evropskih izdelovalcih in v drugih evropskih državah se množijo. Pomeni, da ne gre za nohte zgolj nemškim avtomobilskim hišam oziroma prej omenjenemu VW, pač pa je kriza širša in globlja.

Tako Stellantis, ki je nastal leta 2021 in je vse doslej veljal za poslovno in finančno dokaj zdravega, sporoča, da bo zaprl Vauxhallovo tovarna na jugu Otoka (Luton). S tem bo ob delo vsaj 1.000 zaposlenih. Po drugi strani se bodo osredotočili na tovarno v Ellesmere Portu, kjer prav tako nastajajo lahka gospodarska vozila omenjene avtomobilske znamke. Stellantis, ki združuje šopek zelo ali precej različnih avtomobilskih imen, ima že precej časa težave tudi v Italiji, kjer so že pred tedni ustavili izdelavo električne verzije Fiata 500. Napovedovali so začetek ponovne proizvodnje za začetek decembra, sedaj so datum premaknili na začetek januarja …

Sicer pa se s težavami srečujejo tudi pri Fordu in še posebej v njegovi evropski ekspozituri v nemškem Kölnu, slabe novice prihajajo tudi iz japonskega Nissana, pa iz ameriškega General Motorsa, krizo doživlja tudi izdelovalec motociklov KTM ipd. Vse pogostejše pa so tudi novice o stečajih kar številnih izdelovalcev avtomobilskih sestavnih delov v različnih evropskih državah, kar je seveda najprej posledica krize avtomobilskih tovarn. Gotovo pa te dni najbolj odmeva nepreklicno dejstvo o stečaju Northvolta. Švedsko podjetje, ki sta ga z denarjem leta 2016 obilo podprla Volkswagen in ameriški Goldman Sachs in je vse doslej veljalo za največje evropsko podjetje za izdelavo baterij za električne avtomobile, naj bi imelo vsaj 10 milijard evrov dolga. Kot je videti sedaj, se je kriza tega podjetja začela tedaj, ko se je iz projekta umaknil nemški BMW, s tem pa so bili Švedi ob zajetni dve milijardi evrov. Zakaj so se Bavarci umaknili? Ker je postalo jasno, da Northvolt do leta 2026 ne bo zmogel zadostiti njihovim potrebam oziroma zahtevam. Za izvedbo t. i. procesa prestrukturiranja bi sedaj potrebovali vsaj milijardo evrov, ki pa jih očitni nikjer ni. Ironija je, da naj bi bil Northvolt tisto podjetje, ki bo ‘bencin potisnilo v zgodovino’. Prav zaradi tega so pri Reutersu ob tem zapisali, da so evropski načrti o lastni proizvodnji električnih baterij zgolj ‘oddaljene sanje’.

***

Chevrolet Silverado nastaja v Mehiki in je dokaj uspešen na ameriškem trgu.

MAGA ali strel v koleno?

Iz ZDA, ki so za Kitajsko drugi največji avtomobilski trg na obli, vse od izvolitve Donalda Trumpa prihajajo prav tako skrb zbujajoče in po svoje tudi kontroverzne novice. Gibanje MAGA (Naredimo Ameriko spet veliko) se ob vsem drugem osredotoča na dodatna carine za vse blago, ki prihaja v ZDA. Vse kaže, da sta na udaru tudi sosednji državi, torej Kanada in Mehika. In čeprav se zdi, da naj bi napovedani ukrepi koristili Američanom, se utegne zgoditi, da bodo delovali (tudi) kot bumerang.

Trumpova napoved, da bo še posebej obdavčil avtomobile, ki nastajajo v Mehiki, bo – če se bo to uresničilo – precej udaril po ameriških avtomobilskih tovarnah. General Motors (GM), nekoč največji na obli, sedaj pa v sredini deseterice največjih, ima v Mehiki šest obratov, od tega v štirih izdeluje avtomobile. V letošnjem prvem polletju so tuje avtomobilske tovarne tam izdelale okoli 1,4 milijona avtomobilov in kar 90 odstotkov so jih izvozili oziroma prodali v ZDA. Če se bodo ti avtomobili podražili za okoli 25 odstotkov – tako napoveduje Trump –, bo to seveda velik udarec tako za GM kot za kupce. Po sedanjih načrtih naj bi omenjena ameriška avtomobilska hiša letos iz Mehike in deloma tudi iz Kanade uvozila okoli 750 tisoč vozil. Na oni strani južne ameriške meje GM ne izdeluje le avtomobilov, ki jih poganja bencin (recimo zelo uspešnega Chevroleta Silverada, pa GMC Sierro ipd.), pač pa tudi dva baterijska električna avtomobila (Equinox in Blazer). Hkrati je obsežna tudi izdelava različnih sestavnih avtomobilskih delov, kar je del sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado. Ta ‘trgovina’ naj bi bila na letni ravni vredna celo 100 milijard(!) dolarjev, kar zanesljivo ni malenkost. Seveda vse te napovedi niso spregledali na Wall Streetu, kjer so se delnice GM pocenile za več kot osem odstotkov, medtem ko se je vrednost delnic Forda in skupine Stellantis (ta je lastnica Chryslerja) znižala ‘le’ za 5,5 odstotka. In ker je tako, je marsikdo prepričan, da se bodo ZDA z napovedanimi ukrepi ‘ustrelile v koleno’. Bomo videli.

***

Toyoti gre dokaj dobro, pa vendar ne tako, kot bi si želeli.

Toyota in hladno-topli časi

Toyota že leta vztraja na prestolu največje avtomobilske tovarne na obli. Nemški Volkswagen (VW) je bil Japoncem tesno za petami, toda vse bolj postaja očitno, da je boj za prestol dokaj trdno v japonskih rokah. Toda tudi ta japonska avtomobilska hiša se srečuje s številkami, ki rišejo različno podobo.

Oktobra se je izdelava Toyot zmanjšala za 0,8 odstotka v primerjavi z enakim lanskim mesecem; narejenih je bilo 893 tisoč vozil, pri čemer številka zajema tudi vozila tovarne Lexus, ne vključuje pa tovarni Hino (gospodarska vozila) in tudi pri nas nekdaj znanega Daihatsuja. To je že osmo zaporedno zmanjšanje v letošnjem letu, pri čemer je prav povedati, da se poslovno leto po japonskem običaju konča na zadnji dan marca. Kot pravijo, je to predvsem posledica skromnejše izdelave v ameriških tovarnah – tam med drugim izdelujejo pickup Tundra in športni terenec Sequoia –, pa tudi na Kitajskem, ki je za Toyoto vsekakor zelo pomemben trg, ni šlo vse tako, kot so računali. Po drugi strani pa je gotovo razveseljivo, da s prodajo nimajo težav, saj so številke razmeroma ugodne. Oktobra je bilo tako prodanih 903 tisoč avtomobilov, kar je za 1,4 odstotka več kot oktobra lani, kar je najboljši dosežek v zadnjih petih mesecih. Prej omenjeni razlogi za zmanjšanje proizvodnje so, tako pravijo, predvsem posledica za 13 odstotkov skromnejše izdelavo Grand Highlanderja in Lexusa TX – oba avtomobila sta imela pred časom težave z zračnimi blazinami. Na Kitajskem se je obseg izdelave zmanjšal za dobrih devet odstotkov, pri čemer ne skrivajo, da se tako kot nemške avtomobilske hiše srečujejo z izjemno ostro domačo konkurenco. Bolje jim je v tem pogledu šlo doma, torej na Japonskem, kjer se je produkcija povečala za osem odstotkov. Kakorkoli že, toplo-hladno tudi pri hiši, ki že dolga leta ne pozna slabih ali nekaj slabših rezultatov.

Janez Kovačič