Avtomobilski teden 41, 2026

September je bil uspešen za kitajsko tovarno BYD in njen Dolphin Surf.

Pričakovan septembrski minus

Po tistem, ko je postalo avgusta povsem jasno, da so subvencije za baterijska električna vozila (BEV) preteklost, je bilo prav tako jasno, da se bo posel s temi avtomobili zmanjšal. Septembrski podatki o prodaji novih osebnih vozil, ki jo za sekcijo uvoznikov avtomobilov pripravlja Ardi Int., to tudi potrjujejo.

Avgusta je bilo na slovenskem trgu prodanih 5.286 avtomobilov oziroma 7,82 odstotka več kot avgusta lani. Na letni ravni se je prodaja povečala na skupaj 51.323 avtomobilov, kar je za 15,5 odstotka več. S tega zornega kota bi lahko rekli, da je slovenski avtomobilski prostor stabilen. Toda pogled na vse tisto, kar se je minuli mesec dogajalo z BEV, kaže, da se je prodajna krivulja upognila globoko navzdol in veliko vprašanje je, kdaj – če sploh – se bo znova obrnila navzgor. Toda okoliščine, ki so predvsem posledica dogajanja na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ko negotovo premirje še naprej potiska cene nafte v nebo, so jim morda kljub vsemu v prid. Kaj se je dogajalo z BEV septembra?

Letos, se pravi v osmih mesecih, se je za te avtomobile odločilo 10.427 kupcev, v enakem lanskem obdobju pa 4.424. To pomeni, da je bil njihov tržni delež v skupni prodaji 20-odstoten, kar je nedvomno pomemben dosežek. Avgusta je v slovenske garaže (ali kamorkoli že) zapeljalo 1.649 baterijskih električnih vozil, septembra pa 1.224 oziroma 26 odstotkov manj. To je nedvomno posledica umanjkanja subvencij, pri čemer je mogoče pričakovati, da se bo trend nadaljeval tudi v naslednjih mesecih. Žal omenjena statistika – to smo zapisali že velikokrat – ne prikazuje razmerja med zasebnimi in poslovnimi kupci, saj to kaže bolj realno sliko dogajanja na trgu. Verjetno je, da bo prodaja zasebnim kupcem bistveno hitreje in bolj drastično upadala, saj ti ne morejo uveljavljati nekaterih olajšav, ki so pri poslovnem nakupu verjetno še nekaj bolj odločilne kot subvencije. Ob tem je po svoje zanimiva tudi prodaja posameznih BEV avtomobilov.

Tudi septembra je šla lovorika najbolje prodajnega vozila Tesli 3, saj je bilo prodanih 293 avtomobilov, avgusta pa zgolj 2 … Kitjaski Dolphin Surf, ki ga izdeluje BYD, je bil drugi, saj se je zanj odločilo 111 kupcev, tretji pa je bil ‘naš’ oziroma Renaultov električno gnani Twingo, ki nastaja v Novem Mestu (81). Nekoliko drugačna je lestvica najuspešnejših v letošnjem letu, kjer je daleč pred vsemi Tesla 3 (1.157), precej zaostaja še ena Tesla, in sicer Y (642), medtem ko Twingo zaseda tretje mesto s skupno prodajo 606 vozil. Pravzaprav je vsaj nekoliko presenetljiv tržni uspeh Twinga na slovenskem trgu, po drugi strani pa je upati, da se je oziroma se bo dobro zasidral tudi na največjih evropskih trgih, pri čemer bo to pomembno za prihodnost novomeškega Revoza. Omenimo še nekaj drugih avtomobilov, katerih prodaja je bila septembra razmeroma ugodna. Mednje spada Mazda CX-6e (43), pa Volkswagen ID.4 (47), Leapmotor C10 (23), v ospredje se je vsaj v devetem letošnjem mesecu prerinil Toyotin bZ4X (36) ipd. Vprašanje pa je, če bo tržni delež BEV na slovenskem trgu še kdaj dosegel 20 odstotkov.

***

Prodaja električno gnanih Mercedesov je letos poleti (skoraj) eksplodirala.

Mercedes-Benz in Kitajska

Evropa oziroma Evropska unija (EU) skoraj mrzlično išče pot oziroma način, ki bi ji omogočil bolj uravnoteženo poslovanje s Kitajsko. Ta je izrazito neuravnotežena, pri čemer EU že precej časa ugotavlja, da je to tudi (ali predvsem) posledica dampinga, otežkočenega dela za tuja podjetja na kitajskem trgu in še marsičesa. V tem pogledu so ilustrativni podatki o avtomobilih v letu 2025.

Lani je kitajska na trge EU izvozila oziroma prodala več kot milijon avtomobilov. Posel je bil vreden dobrih 13 milijard evrov. V obratni smeri se je dogajalo bistveno manj. EU je tja izvozila dobrih 163 tisoč avtomobilov v skupni vrednosti 8,3 milijarde evrov. Seveda te številke predstavljajo samo na Kitajskem in v EU izdelane avtomobile, medtem ko je podatek o avtomobilih, ki nastajajo v kitajskih tovarnah v združeni Evropi in evropskih na kitajskih tleh, bolj ali manj neznan – vsaj za sedaj. Nesporno pa je, da kitajski avtomobilski prostor kljub temu še vedno v veliki meri vpliva na poslovanje evropskih avtomobilskih tovarn, ki bodo potrebovale še nekaj časa, da bodo nadomestile tamkajšnje minuse. To po svoje dokazuje tudi Mercedes-Benz, ki je bil – tako kot skoraj vse nemške avtomobilske hiše – izjemno odvisen od kitajskega avtomobilskega povpraševanja.

V tretjem letošnjem trimesečju (junij-september) je stuttgartska avtomobilska tovarna prodala za osem odstotkov manj avtomobilov kot v enakem lanskem obdobju, pri čemer ugotavljajo, da je to v veliki meri posledica minusa na Kitajskem. V omenjenem obdobju je tovarna dobavila in prodala malenkost več kot 407 tisoč avtomobilov, toda na Kitajskem 86 tisoč oziroma 31 odstotkov manj kot lani. Po drugi strani pa so v Stuttgartu lahko vendarle zadovoljni, ker se je prodaja v ZDA in Evropi povečala za šest oziroma pet odstotkov. Vse to kaže, da trg v ZDA za omenjeno nemško avtomobilsko hišo znova postaja najpomembnejši in to kljub vsem zadregam oziroma oviram, ki jih vedno znova zagotavlja Trumpova administracija. Še o prodaji baterijskih električnih vozil (BEV), ki nosijo znamenito zvezdo: več kot 78 tisoč, kar je za izjemno visokih 52 odstotkov več kot v enakem lanskem času. Morda pa se skoraj narkomanska odvisnost Mercedes-Benza in vse nemške avtomobilske industrije od Kitajske zlagoma spremeni v veliko bolj znosno kot je (bila) doslej.

Janez Kovačič