Avtomobilski teden 30, 2023

V letošnjem juniju se je prvič doslej zgodilo, da so dizelsko gnani avtomobili zaostali za tistimi, ki gredo zgolj na elektriko.

Junij 2023: prvič zaostanek dizlov za EBA

O prodaji osebnih avtomobilov tako v EU kot v Evropi v preteklih šestih mesecih smo pretekli teden že pisali. Je pa po tej strani zanimiv pogled na junijsko statistiko posla z avtomobilsko pločevino v Evropski uniji. Prvič se je namreč zgodilo, da je bila prodaja električnih baterijskih avtomobilov (EBA) večja oziroma ugodnejša kot prodaja avtomobilov z dizelskim motorjem. Presenetljivo? Verjetno ne.

Junija je bilo zgolj v EU prodanih 1,04 milijona osebnih avtomobilov ozirom 17,8 odstotka več kot junija lani. Najbolje so šli v promet – povsem pričakovano – bencinsko gnani avtomobili (379 tisoč, plus 11 odstotkov), njihov tržni delež je bil 36,3-odstoten. Sledili so hibridi (254 tisoč ali 32,4 odstotka več), tržni delež je bil 24,3 odstotka, na tretjem mestu pa so bili električni baterijski avtomobili (EBA) s skupno prodajo dobrih 158 tisoč vozil, pri čemer je bilo to kar za 66 odstotkov več kot junija lani; njihov skupni tržni delež je bil 15,1-odstoten. Prvič pa se je zgodilo, da je posel z dizelsko gnanimi avtomobili zaostal za prodajo EBA. Njihova prodaja je letošnjega junija v primerjavi z lanskim upadla za 9,4 odstotka, njihov tržni delež je obstal pri 13,4 odstotka. Še lanskega junija je bil njihov tržni delež 17,4-odstoten. Padec ni vesoljno presenetljiv, vemo, kakšna je strategija EU. Je pa morda presenetljivo to, da se je junijski minus zgodil ljub temu, da se je prodaja teh avtomobilov v Nemčiji, najpomembnejšem avtomobilskem trgu Stare celine in seveda EU, v šestem letošnjem mesecu povečala za kar krepkih 10,3 odstotka; to, da je bilo kupcev dizelskih avtomobilov v Romuniji več za 22,4 odstotka in da so po podatkih Acea, evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov, svoje dodali še kupci v srednji Evropi, očitno ni veliko pomagalo.

Razumljivo je, da so šli EBA najbolje v promet v Nemčiji (dobrih 54 tisoč avtomobilov oziroma za 64 odstotkov več kot junija lani). S tega zornega kota ni mogoče prezreti razmeroma visoko odstotkovno povečanje prodaje teh avtomobilov v večini držav EU, kar pa še ne pomeni, da so bila povečanja tudi številčno/količinsko tako izjemna. Za primer: v Estoniji je bilo kupcev za dobrih 200 odstotkov več, toda prodanih je bilo vsega 138 EBA. Na drugi strani te podobe je Belgija, kjer se je prodaja povečala za res visokih 220 odstotkov, ob tem je bilo prodanih 9.119 avtomobilov, lani pa vsega 2.843. Mi? V šestem letošnjem mesecu, ki za EBA ni bil najuspešnejši, je bilo prodanih 328 ali 37,8 odstotka več električnih baterijskih avtomobilov kot junija lani.

***

Porsche Macan, manjši športni terenec, je že kar lep čas najbolje prodajni avto te nemške avtomobilske hiše.

Porsche na pravi poti …

Letošnje avtomobilsko leto morda ne bo tako uspešno kot je bilo lansko, čeprav je do konca leta še kar nekaj mesecev. Toda če bi sodili po tistem, kar se je dogajalo v prvega pol leta, in nekaj tudi po onem, kar te dni sporoča nemški Porsche, sicer sestavni del konglomerata Volkswagen (VW), potem si bodo delničarji tudi prihodnje leto razdelili prijazno visoke dividende.

Porsche, ki že dolgo ni več butična tovarna po obsegu proizvodnje, nedvomno pa ji pritiče ta pridevnik tedaj, ko gre za cene avtomobilov in poslovne rezultate, te dni objavlja številke za minulih prvih letošnjih šest mesecev. Pravzaprav niso presenetljivi – ker so tako ugodni. Prometa (prodaje) je bilo v tem času za 20,4 milijarde evrov, kar je bilo za 14 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju. Operativni dobiček je zrasel za 10,7 odstotka na 3,8 milijarde evrov (lani 3,4 milijarde evrov), skupaj pa je v tem času za svoje avtomobile našlo 167 tisoč kupcev, kar je bilo za kar spoštljivih 14,7 odstotka več kot lani. Edini podatek, ki je ‘opremljen’ z minusom, je tisti o t.i. neto denarnem toku. Tega je bilo v tem času za 2,2 milijarde evrov, lani pa za 2,3 milijarde. Kot pravijo v Zuffenhausnu, kjer je doma Porsche, je to predvsem posledica večjih investicij v inovacije in razvoj. Podrobnejših podatkov o tem, kateri avto oziroma model je šel najbolje v promet, še niso objavili, vendar je utemeljeno domnevati, da je v ospredju Macan, komaj kaj za njim pa večji in seveda nekaj dražji Cayenne. Kakorkoli že, Oliver Blume, prvi mož tako koncerna VW kot tudi Porscheja (zaradi te dvojne funkcije je kar pogosto v središču pozornosti in vprašanj zlasti delničarjev), je dejal, da »odzivi kupcev in številke dokazujejo, da smo na pravi poti«. Skoraj ni dvoma.

***

Toyotin Mirai je ta hip vodikov osamelec, morda se mu tudi po zaslugi Nemčije obeta drugačna tržna prihodnost.

Nemčija po novem stavi na vodik

Nemčija, najmočnejši člen Evropske unije in hkrati država ter gospodarstvo, po katerem se zgleduje velik del evropskih držav – seveda v veliki meri tudi Slovenija –, je morala po napadu Rusije na Ukrajino temeljito spremeniti svojo energetsko in s tem okoljsko strategijo. Velika, kaj velika, prevelika odvisnost od ruskih energentov, predvsem plina pa tudi nafte, je pripomogla k premisleku o tem, kako pomembno je, da nisi odvisen pretežno od enega vira in ene države. Sedaj je Nemčija v tem pogledu obrnila nov list. In utegne se zgoditi, da bo to vplivalo tudi na avtomobilsko industrijo, pa tudi na druge države EU.

Nemčija se je že pred časom odrekla jedrski energiji in posledično se je prav zaradi vojne v Ukrajini znova ter vsaj deloma zatekla tudi v naročje zelo problematičnega premoga. Dobro leto po vsem tistem, kar se je zgodilo na evropskem vzhodu, je to najpomembnejša članica EU potrdila novo strategijo – velik poudarek je na vodiku. Po tem načrtu naj bo do leta 2030 podvojili njegovo pridobivanje, hkrati pa naj bi se precej usmerili na uvoz. Prav zaradi tega se je Nemčija že povezala z nekaterimi afriškimi in azijskimi državami. Poleg gradnje tovarn za elektrolizo bodo temeljito prenovili in razširili tako omrežje za prenos vodika kot tudi kapacitete za njegovo shranjevanje, pri čemer naj bi služilo tudi sedaj obstoječe omrežje za prenos zemeljskega plina. Vodik naj bi dobil vodilno vlogo predvsem v jeklarstvu in kemični industriji, pa vsaj deloma tudi v transportu, predvsem za pogon tovornih vozil. Vodik naj bi bil pomemben tudi pri izdelavi sintetičnih goriv, torej tistih, s katerimi je Nemčija ‘prepričala’ evropsko komisijo pri ublažitvi vsega tistega, kar čaka avtomobilsko industrijo po letu 2035. S tem naj bi Nemčija pripomogla k večji ogljični oziroma okoljski nevtralnosti, kar je tudi bistvo nove strategije.

Zdi se torej, da Nemčija na široko odpira pot vodiku. Ta ima ta hip zelo sramežljivo vlogo tudi v avtomobilski industriji, saj je daleč v ozadju. Utegne se torej zgoditi, da bo Toyotin Mirai, ta hip eden redkih ali celo edini serijsko proizvajan avtomobil, ki za pogon uporablja prav vodik in ga je mogoče z veliko sreče videti tudi na cestah, odigral enako vlogo kot pred skoraj tremi desetletji Toyota Prius. Oral je hibridno avtomobilsko ledino in na začetku se je zdelo, da gre za drago in zelo vprašljivo avanturo. Danes je vse drugače.

Janez Kovačič