Avtomobilski teden 15, 2016

Motoristi so letošnjo sezono začeli zelo tragično, kar naj bi bila tudi posledica policijske stavke.

Policija stavka že od 18. novembra lani in takole mimogrede se je zdelo, da vse skupaj ne bo imelo oziroma nima kakšnih resnih oziroma tragičnih posledic. Precej naivno pričakovanje, ki je verjetno temeljilo na prav tako naivni domnevi, da bo že nekako. Sedaj agencija za varnost prometa bije plat zvona. Upravičeno.

Motoristična sezona se še dobro ni začela, pa se motoristi, ki jih uradna statistika šteje kot voznike enoslednih vozil, pobijajo kot za stavo. Letos je namreč na slovenskih cestah umrlo nič manj kot šest motoristov, kar je največ od leta 2007. Umrli motoristi v skupni statistiki umrlih na slovenskih cestah predstavljajo kar 18 odstotkov vseh žrtev (letos 34); tragično je prav tako dejstvo, da se je število umrlih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za neverjetnih 42 odstotkov, pa čeprav je bilo v tem času za štiri odstotke manj nesreč! Ugotovitve policije o vzrokih smrtnih nesreč motoristov so ilustrativne: dva umrla sta bila v starostni skupini med 45 do 54 let, kar pomeni, da se ni mogoče sklicevati na neizkušenost , saj so bili trije motoristi že več kot 25 let. Dovolj pomembna podrobnost je tudi ta, da je bil najmlajši umrli motorist star vsega 19 let, vendar pa brez vozniškega dovoljenja. Ob vsem tem so ugotovili, da so se vsaj v treh primerih nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, dva motorista pa sta vozila po napačni strani oziroma v napačni smeri vožnje(!). Ko so vse sešteli, so ugotovili, da je peterica od šestih mrtvih motoristov sama povzročila nesrečo oziroma bila odgovorna zanjo. Sedaj omenjena agencija poziva vlado in policijo, naj se vendarle zbudita in kaj naredita, kajti glavna motoristična sezona se šele začenja in do jeseni se utegne zgoditi – če bo šlo tako naprej – pravi motoristični eksodus. Agencija je ob tem prepričana, da je policija eden ključnih dejavnikov varnosti vsega in torej tudi motorističnega prometa. In ker je na cestah tako rekoč ni, je tako, kot je. V tem je zanesljivo veliko resnice, toda o predvidljivih in tudi nepredvidljivih (tragičnih) posledicah policijske stavke bi bilo treba razmišljati že tedaj, ko se je začela. A policijska stavka je že zdavnaj prerasla okvire sindikalnega boja za bolj ali manj upravičene zahteve policistov in zavila na polje povsem nepredvidljive politike oziroma političnega. Obe strani – tako vladna kot policijska – bi se morali zavedati zelo preproste resnice oziroma dejstva: zgublja(m)jo predvsem tisti, ki niso nič krivi. V tem primeru motoristi.

Nemške premijske hiše, še posebej Porsche, letos žanjejo izjemno dobro in obilno.

Letošnje leto se je začelo skoraj sanjsko predvsem za nekatere premijske avtomobilske hiše. Da bi bila trditev povsem točna oziroma natančna, je treba dodati še en pridevnik – nemške. Mercedes-Benz, BMW, tudi Audi, pa seveda zelo premijski Porsche (ki je sestavni del koncerna Volkswagen). V letošnjem prvem četrtletju so namreč prodali 55.974 avtomobilov, kar pomeni, da je bilo to najuspešnejše prvo četrtletje v dosedanji zgodovini tovarne. Zastavonoša tega uspeha je športni terenec Macan, saj so v omenjenem času prodali več kot 21 tisoč vozil, to pa je bilo za deset odstotkov bolje kot lani. Dobro je šel v promet tudi večji Cayenne (17.598, plus osem odstotkov), za dobre številke pa so zaslužni predvsem kitajski kupci. Zanimiva in vsekakor omembe vredna je ob tem izjava Detleva von Platena, ki pri tej hiši skrbi za prodajo in marketing. »Bolj pomembno od ugodnih prodajnih številk je zadovoljstvo kupcev in dobre oziroma varne službe,« je dejal. Sporočilo, ki bi moralo imeti v krajih, kjer živimo, izjemen pomen, a ga, žal, ne bo. Mercedes-Benz si tudi lahko reče, da doživlja izjemen razcvet. V zadnjih treh mesecih je svoj posel povečal za 13 odstotkov, prodali so 483 tisoč vozil. Številka sama po sebi ne pove veliko, ko pa jo primerjaš s tistim, kar je dosegel konkurenčni BMW, dobi svoj pomen. Torej: münchenska tovarna ima za seboj najuspešnejši marec v vsej svoji oziroma skoraj stoletni zgodovini, saj so prodali 202 tisoč vozil. V treh mesecih je prodaja poskočila na skupnih 478 tisoč, kar je malenkosten zaostanek za stuttgartskim konkurentom. Toda Mercedes-Benz je v tem času posel povečal za prej omenjenih 13, BMW pa za malenkost manj kot šest odstotkov! Audi, ingolstadtski član svete premijske trojice, je za svoje avtomobile v letošnjih treh mesecih našel 455 tisoč kupcev oziroma štiri odstotke več. Vse te številke morda, res morda potrjujejo že splošno znano in dokazano trditev, da si lahko tisti, ki imajo denar, privoščijo še več kot pred časom, kajti pločevina iz omenjenih avtomobilskih hiš ni za vsak žep. A ima trditev manjšo lepotno napako – vsaj na evropskih trgih gre letos dobro tudi drugim, torej tistim, ki se pojavljajo v povsem drugih censkih razredih kot nemška premijska druščina. Če bo držalo ono o bogatih, ki so vse bogatejši, revni pa vse revnejši, se bodo evropske avtomobilske škarje proti koncu leta razprle – premijske hiše bodo beležile še večje pluse, drugi še večje minuse. Počakajmo.

John Elkan je znova obudil idejo o nujnosti avtomobilskega združevanja.

Sergio Marchionne, prvi operativni človek koncerna Fiat Chrysler Automobiles (FCA), se je lani proslavil in hkrati vsaj nekoliko osmešil z vztrajnim, toda neuspešnim dvorjenjem Mary Barra, izvršni direktorici koncerna General Motors (GM). Pošiljal ji je sms sporočila, pa odgovora, kot je sam priznal, ni bilo. Jasno je bilo, da je ni vabil na zmenek, pač pa je predlagal srečanje oziroma sestanek, kjer bi se pogovorili o združevanju obeh koncernov. Prepričan je bil, da je združevanje nujno, saj bodo v prihodnosti, ki bo zahtevala ogromno denarja, preživeli le najmočnejši oziroma največji. Snubljenje je zatonilo v pozabo, še prej je bilo deležno nič prekritega posmeha v slogu »tale Italijan pač misli, da je avtomobilski posel ljubezenska afera«. No, očitno pri FCA le niso vrgli puške v koruzo kljub košarici, ki jim jo je dala Mary Barra. John Elkan, član družine Agnelli, ki je ustanovila Fiat, in človek, ki s pomočjo podjetja Exor Spa tako rekoč nadzoruje FCA (saj je tudi njegov predsednik), je znova obudil idejo o nujnosti združenja s kakšnim velikim izdelovalcem avtomobilov (‘Big Guys’). Po njegovem prepričanju bi takšna združitev letno prinesla vsaj 10 milijard dolarjev prihranka. Res je, pravi, da je avtomobilska prihodnost verjetno v t.i. ‘Car Sharingu’ in samovoznih oziroma avtonomnih avtomobilih, toda vsaj do leta 2030 »bomo še naprej prodajali predvsem ljudem«. Odgovora na Elkanovo idejo o združevanju seveda še ni, čeprav pomenljivo pravi – za tango sta potrebna dva!

Janez Kovačič