Hyundai i10 1.25 Style

Hyundai i10 1.2 Style: videz z značajem, avtomobil s tehniko in opremo, vse bolj nevaren evropskim izdelkom.

Kako odrasel je lahko malček?

Nič od tistega, kar smo vedeli o majhnih avtomobilih pred 20 leti, ne velja več. Zdaj so malčki primerljivi tudi z večjimi avtomobili, celo s tistimi, ki so za dva razreda višje.

A seveda gre beseda o opremi.

V prostoru namreč nikoli ne bo čudežev: če je i10 dolg slabe 3,7 metra, znotraj prostora ne more biti več kot toliko. Pravzaprav ga je vedno manj, ker prostor jemljejo zvezdice NCAP. A vseeno: v i10 je spredaj prostor dobro odmerjen, morda na majhnost avtomobila narahlo spominja le njegova širina. Bolj pa se pomikaš proti zadku, bolj je jasno, da ne sediš v avtomobilu Cliovega razreda. Na zadnji klopi je že precej tesno, predvsem seveda za odrasle, a dva še nekako zdržita daljšo pot. In čisto zadaj – prtljažnik drži normnih 252 litrov, kar je za ta razred dovolj, a je v primerjavi s tistim v i20 na oko skoraj miniaturen, čeprav je od slednjega ‘le’ za 74 litrov manjši. A teh 74 litrov pomeni okoli 30 odstotkov …

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Zadeva seveda ni dramatična in je usoda vseh mini avtomobilov, ki pa imajo v Sloveniji to smolo, da v splošnem niso priljubljeni. Namenjeni so bolj ali manj mestu in predvsem kot drugi avtomobil v družini, ne morejo pa biti toliko cenejši od za razred večjih, saj morajo imeti vse elemente, kot jih imajo večji, le nekaj malega mase je v njih manj. Slovenec bo v istem salonu raje kupil (naprimer) i20, saj je ta s prostorom precej bolj splošno uporaben.

V državah z večjimi dohodki in z večjimi težavami s prostorom v mestu imajo takšni malčki seveda dosti boljše življenje. Njihovi vozniki pa prav tako; poglejte tale i10, ki že na prvi pogled v notranjost razveseli. Ni namreč več pusto siv, prav nasprotno, zdaj je topel, barvno raznovrsten, privlačen. In oblikovno napreden. Vse skupaj se sešteje v kokpit, v katerega je prijetno sesti in z njim sobivati. Za obliko velja, da se je že močno približala evropskemu okusu, v marsičem, denimo z merilniki, prekosila kakšnega evropskega proizvajalca, vse skupaj pa je tudi v službi ergonomije v zadostni meri, da stvar ni moteča.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Seveda se ujame kakšna pomanjkljivost; piktogrami na gumbih so preslabo osvetljeni, da bi bili razločno berljivi ponoči, meniji avdio sistema, predvsem ko gre za predvajalnik glasbe s ključka USB, pa tudi niso takoliko prijazni, kot bi lahko bili. A nič od tega ključno ne vpliva na splošno razpoloženje. Morda od vsega še najbolj moti to, da volanski obroč ni nastavljiv v globino, da je notranja osvetlitev zelo skromna in da na hrbtih sedežev ni žepov.

Toda na drugi strani so elementi, ki so v vsakdanjiku lahko zelo pomembni: če preskočimo kose opreme, ki so zvečine že običajni tudi v tem razredu, je imel ta i10 zelo dobre predale za drobnarije, električen pomik tudi zadnjih šip, višinsko nastavljiv sedež voznika, 3-stopenjsko električno ogrevanje sedežev in ogrevanje volanskega obroča. Vsako hladno jutro nadvse dobrodošel pripomoček!

Tudi tu velja, da je drugi od obeh ponujenih motorjev dosti bolj splošno uporaben. Ta 1,2-litrski 4-valjnik daje več, kot bi od njega pričakovali: odlično speljuje (dovolj navora in dober program elektronike v nizkih vrtljajih) in je v mestnih hitrostih, pa tudi nekaj nad njimi, prijazno in lepo prožen. S takšnim se je prijetno peljati. V tretji prestavi, denimo, že pri 1.000 vrtljajih v minuti ob pohojenem plinu odlično vleče, kar je v mestu zelo priročno.

Ogretega motorja v prostem teku skorajda ni čutiti in slišati, pa nima sistema za samodejno zaustavitev in zagon. Z večanjem vrtljajev se seveda veča tudi trušč, zanimivo pa je, da je v primerjavi s podobnimi avtomobili v srednjem delu hitrosti rahlo glasnejši, pri višjih pa prav tako rahlo tišji. Zadevo zazna šele merilnik, vsekakor pa daje vedeti, da so snovalci skrbeli tudi za ta, še ne tako daleč nazaj ‘nepomemben’ del zasnove majhnih avtomobilov.

Če se kdo spomni menjalnikov pri prvih Hyundaih, ki so prišli na naš trg, bo tule presenečen: od morda najslabšega pred dvema desetletjema je zdaj menjalnik prišel do morda najboljšega danes v svojem razredu. Gibi ročice in povratni občutek ob vklopu so odlični in takšni dopolnjujejo sliko o prijetnem avtomobilu v vožnji. Tudi v mestih, kjer je dela z avtomobilom krepko več kot izven mest ali na avtomobilskih cestah.

In v tem se kaže odraslost malega i10: lahkoten, prijeten in prijazen malček je velikim povsem dorasel, znotraj velik pa seveda nikoli ne bo.

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 17° C – suha cesta – menjalnik v 5. prestavi – stanje števca prevoženih kilometrov 10.741 – gume 185/55 R 15 H Continental ContoEcoContact 5 – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.700/min: 3,5 l/100 km – 83 dB

100 km/h, 2.800/min: 5,2 l/100 km – 86 dB

130 km/h, 3.600/min: 6,6 l/100 km – 87 dB

160 km/h, 4.500/min: 9,0 l/100 km – 91 dB

Testni krog: 7,1 l/100 km

Pohvale

+ motor in menjalnik

+ prostornost na prednjih sedežih

+ lahkotnost vožnje

+ ogrevanje sedežev in volanskega obroča

+ po višini nastavljiv voznikov sedež

+ avdio sistem: oprema

+ predali za voznika in sovoznika

+ materiali (vključno z usnjem)

+ tempomat in omejevalnik hitrosti

+ dve 12-voltni vtičnici

Graje

– slaba osvetlitev gumbov

– slaba notranja osvetlitev

– zadaj malo opreme (predali)

– slaba smerna stabilnost

– volanski obroč nastavljiv le po višini

Na kratko

Počasi se bo treba navaditi, da so Hyundaii v mnogočem povsem dorasli evropskim izdelkom in jih ponekod tudi že prekašajo. Velja še posebej za i10, malčka, ki ima vse, le tradicija in imidž sta na naših tleh še vedno zanj neugodna. Čisto mogoče je, da bo še dolgo tako, a ne glede na to bo kot avtomobil i10 zadovoljil večino uporabnikov.

Cene

Hyundai i10 1.25: 9.440 evrov

Hyundai i10 1.25 Style: 11.740 evrov

Testni Hyundai i10 1.25 Style: 12.550 evrov

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – bencinski, posreden vbrizg – gibna prostornina 1.248 cm³ – največji navor 121 Nm pri 4.000/min – največja moč 64 kW (87 KM) pri 6.000/min

Pogon: ročni menjalnik (5) – pogon spredaj

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 185/55 R 15 H Continental ContoEcoContact 5

Mere: dolžina 3.665  mm – širina 1.660 mm – višina 1.500 mm – medosna razdalja 2.385 mm – najmanjša razdalja od tal: ni podatka – rajdni krog 9,6 m – notranja širina spredaj 1.306 mm, zadaj 1.301 mm – prtljažnik 252/1.046 l – posoda za gorivo 40 l

Mase: vozilo 1.016 kg – dovoljena skupna obremenitev 434 kg – dovoljena obremenitev strehe 60 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 175 km/h – pospešek 0-100 km/h 12,3 s – poraba (kombiniran cikel) 4,9 l/100 km – izpust CO₂ 114 g/km

Foto: VK