Avtomobilski teden 43, 2017

Seat očitno razmišlja, da bi vodstveno pisarno preselil iz Barcelone.

Katalonsko-španska kriza postaja vse bolj vroča, posledice različne in nepredvidljive. Tudi za avtomobilsko industrijo.

Katalonsko-španski Seat je sicer sestavni del korporacije Volkswagen (VW), svoj sedež in tudi proizvodnjo pa ima v Barceloni oziroma v Martorellu, severovzhodnem delu katalonske prestolnice. Že prejšnji teden je Seat oznanil, da bo zadržal izbiro oziroma objavo imena svojega novega športnega terenca vse dotlej, dokler razmere v Kataloniji oziroma v Barceloni ne bodo bolj stabilne. Seat v Martorellu zaposluje skoraj 14 tisoč ljudi, to pa je velika množica in negotova usoda največje katalonske industrijske skupine ima povsem zanesljivo tudi politične in še kakšne posledice. In zato tisto, kar je v svojem pismu zapisal Luca de Meo, prvi mož Seata, niti ni posebej presenetljivo.

De Meo, človek, ki je bil nekoč pri Fiatu in Toyoti, tako pravi, da sta politična in gospodarska stabilnost v povezavi z legalnostjo nujen predpogoj normalnega poslovanja. Če bomo ugotovili, da tega ni, bomo razmislili o selitvi določenega dela Seata, je zapisal de Meo. V mislih je imel predvsem poslovni del avtomobilske tovarne oziroma vodstveno pisarno, torej tisti del, ki je izjemnega pomena.

Glede na to, da so selitev predvsem iz Barcelone napovedale ali morda že izpeljale nekatere banke, je opozorilo de Mea kar pričakovano. Posledice pa seveda povsem nejasne.

***

Delavci v Volkswagnovih nemških tovarnah zahtevajo šestodstotno povečanje plač.

To, kar se je posrečilo zaposlenim v Volkswagnovih tovarnah na Slovaškem in Fiatovi tovarni v srbskem Kragujevcu, kjer so s stavko doseglo kar precejšnje povečanje plač (to še posebej velja za Slovake, bistveno manj za Srbe), očitno ni ostalo neopaženo – niti v Nemčiji ne.

Tam najmočnejši nemški sindikat IG Metall, ki združuje delavce v kovinski in s tem tudi avtomobilski industriji, za 120 tisoč članov, ki delajo v nemških Volkswagnovih tovarnah, zahteva šestodstotno povečanje plač. Bernd Osterloh, predsednik sveta delavcev v VW in tudi član nadzornega sveta, pravi, da so tudi zaposleni oziroma delavci v zadnjih dveh letih, ko je izbruhnila afera Diesel-Gate, veliko pripomogli k izboljšanju položaja. Zahteva za povečanje plač je podprta tudi s številkami: v letošnjih devetih mesecih je tovarna VW prodajo povečala za 2,7 odstotka, tako da je bilo prodanih malenkost manj kot pet milijonov vozil. Zanimivo je, da gredo Volkswagnovi avtomobili dobro v promet na Kitajskem, na različnih ameriških trgih in Srednji Evropi, medtem ko je v tem času posel v Zahodni Evropi padel za 3,1 odstotka.

Ta hip seveda še ni znano, ali bodo zahteve zaposlenih uresničene. A nekaj ni povsem pozabljeno: v letih pred škandalom so se bonusi za uspešno poslovanje koncerna VW pokazali zgolj na računih delavcev v nemških tovarnah, vsi drugi so se zanje obrisali pod nosom. Morda pa so Slovaki pokazali drugačno pot.

***

Negotovost vse bolj načenja zaupanje tujih avtomobilskih hiš na Otoku.

Ko so se v Veliki Britaniji odločili za Brexit, je politika zagotavljala, da ne bo občutnih posledic. Zlasti tuje avtomobilske tovarne, ki izdelujejo avtomobile na Otoku, so pričakovale in tudi dobile zagotovila o nemotenem delu oziroma poslovanju. Sedaj se zdi nekako tako, kot da so bile obljube izrečene mimogrede, brez resnega premisleka, kaj se utegne zgoditi.

Septembra se je proizvodnja avtomobilov v Veliki Britaniji zmanjšala za 4,1 odstotka. To je že peti mesec z minusom. Izvoz se je zmanjšal za 1,1 odstotka, medtem ko je bilo domače povpraševanje po avtomobilski pločevini manjše za visokih 14 odstotkov. Toda vse le ni bilo tako črno: v devetih letošnjih mesecih so na oni strani Rokavskega preliva izdelali 1,26 milijona vozil, to pa je bilo za 2,2 odstotka več kot v enakem lanskem času. Nesporno pa je, da negotovost vpliva tudi na posel z avtomobili, kajti kljub dokaj dolgotrajnim pogajanjem z Evropsko unijo ni jasno, v kakšnem položaju bo Velika Britanija. In prav to najbolj moti avtomobilske tovarne.

Toyota, ki je lani izdelala enega od desetih avtomobilov, ki so jih naredili v Združenem kraljestvu, je kritična: potrebujemo jasne odgovore na vprašanje, kakšni bodo odnosi Velike Britanije z Evropsko unijo po končanem Brexitu, kajti to je pomembno za proizvodnjo Toyot v Burnastonu. Francoski PSA, lastnik britanskega Vauxhalla, pa očitno že ukrepa, saj bo, kot je znano, za četrtino zmanjšal število zaposlenih v Ellesmere Portu. Kot vedno – palica se bo zlomila na hrbtih nič krivih ali dolžnih.

Janez Kovačič