Avtomobilski teden 30, 2022

Oliver Blume, prvi mož Porscheja, postaja tudi prvi mož koncerna Volkswagen.

Herbert Diess odhaja, prihaja Oliver Blume

Minuli konec tedna so si pri nemškem koncernu Volkswagen – lastniško in sicer ga obvladujeta družini Piëch in Porsche – izbrali za pomembno odločitev: izvršni direktor Herbert Diess, človek, ki se je koncernu pridružil v času izbruha škandala Diesel-Gate, s prvim septembrom odhaja. Na njegov vroči stol bo sedel Oliver Blume, ki ob tem ostaja prvi mož Porscheja.

Herbert Diess je postal izvršni direktor vsega koncerna leta 2018, prej je bil na čelu matičnega Volkswagna. Pred dobrega pol leta so mu nekako na silo in predvsem na njegovo izrecno željo podelili še en mandat na čelu drugega največjega avtomobilskega konglomerata na obli. Diess je v Wolfsburg, kjer je doma VW, prišel leta 2015 iz bavarskega BMW. Veljal je za človeka, ki si v slovitem škandalu, katerega posledice, takšne in drugačne, tarejo nemški koncern še danes, ni umazal rok. V zadnjem času ali dobrem letu je pospešil in še nekoliko zaostril izrazito usmeritev v električno mobilnost in morda je prav ta njegova velika zavzetost tudi eden izmed razlogov za njegov precej nepričakovan odhod. Je tudi človek, ki ne skriva naklonjenosti do Elona Muska, lastnika in hkrati prvega moža ameriške Tesle. Musk naj bi mu, to je očitno prišlo na dan šele sedaj, prav leta 2015, ko je prihajal na čelu Volkswagna, ponudil enako službo oziroma delovno mesto pri Tesli. Prav Tesla je za Diessa vzor tako v tehnološkem kot tudi poslovnem pogledu, hkrati pa razlog za spor s tovarniškimi sindikatom, ki ima svoje člane tudi v nadzornem svetu koncerna. V spor, ki se je zelo zaostril, je lani posegel prav nadzorni svet in posledično člani prej omenjenih družin Piëch-Porsche. Diess je bil prepričan, da je produktivnost v Volkswagnu in še posebej v največji tovarni v Wolfsburgu v primerjavi Teslino bistveno manjša oziroma nižja. Tudi zaradi tega je razburil zaposlene in sindikate z napovedjo o morebitni izgubi številnih delovnih mest. Videti je, da je tudi to razlog za adijo, kajti, kot je slišati sedaj, je »bila komunikacija med njim in sindikati problematična in neustrezna«. Kakorkoli že, teorij in ugibanj, zakaj in kako, bo še veliko. Ko bo povedal, kam odhaja, bo morda marsikaj bolj jasno. In ni mogoče spregledati – izpisnico je dobil v času, ko je bil na poslovnem obisku v ZDA …

***

Električni baterijski avtomobili so v opaznem tržnem zagonu.

Baterijski le navzgor, drugi tudi navzdol

Ne glede na vse, kar se dogaja v Evropi oziroma v Evropski uniji (EU), se trendi v avtomobilski industriji in na trgih bistveno ne spreminjajo. Tudi v drugem letošnjem trimesečju (april, maj, junij) se je zmanjšal delež avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ), na drugi strani je zrasla prodaja in delež električnih baterijskih avtomobilov (EBA), medtem ko je bil posel tako s priključnimi hibridi (PHEV) kot hibridi (HE) v omenjenem obdobju nekaj skromnejši kot lani v tem času.

Po podatkih evropskega združenja Acea se je tržni delež avtomobilov MNZ v omenjenem obdobju z lanskih 62 znižal na sedanjih 55,8 odstotka. Tako se je prodaja avtomobilov z bencinskimi motorji znižala za dobre tri odstotke in znaša njihov tržni delež v EU 38,5 odstotka. Dizelski avtomobili so doživeli še večji padec, tako da je njihov tržni delež po šestih mesecih vsega 17,3 odstoten, upad pa je bil kar 20,2-odstoten.

Dogajanje na trgu z avtomobili s t.i. alternativnim pogonom (to bo verjetno kmalu nesmiselna oznaka) je bilo v drugem letošnjem trimesečju zanimivo zaradi že prej omenjenega padca kupcev priključnih hibridov in hibridov. Na drugi strani se nadaljuje oziroma povečuje prodaja BEV, kar tudi ni več veliko presenečenje. Njihov tržni delež v tem času je zrasel na 9,9 odstotka, prodanih je bilo 233 tisoč vozil oziroma 11,1 odstotka več kot v lanskem primerljivem obdobju. Drugače je šlo, kot že zapisano, priključnim hibridom. Njihov tržni delež je soliden (8,7-odstoten), toda njihova skupna prodaja 206 tisoč vozil je bila manjša za kar krepkih 12,5 odstotka. Precej enako ali vsaj podobno se je dogajalo hibridom, ki po obsegu prodaje prednjačijo tako pred priključnimi hibridi kot električnimi baterijskimi avtomobili. Njihov tržni delež je še vedno zelo visok (22,6-odstoten), toda v času od aprila do julija se posel z njimi skrčil za 2,2 odstotka na skupaj 534 tisoč avtomobilov.

***

Vse kaže, da se v Nemčiji zlagoma končuje spodbujanje prodaje električnih vozil s subvencijami.

Nemčija: konec subvencij za električne avtomobile?

Letos je bilo v Nemčiji, ki, saj to ve že skoraj vsak, velja za najbolj avtomobilsko državo znotraj EU in Evrope, prodali 167 tisoč električnih baterijskih avtomobilov (EBA). Bistveno več kot v Franciji (dobrih 93 tisoč), pa seveda v Italiji (skoraj 30 tisoč) ipd. Kot je že zapisano zgoraj, je prav Nemčija precej pripomogla k povečanju posla s temi avtomobili na ravni EU. Posledica? Vse kaže, da se počasi končuje obdobje nemških subvencij za nakup EBA.

To tudi ne bo prav veliko presenečenje, saj je o tem že pred časom govoril nemški gospodarski minister. Za naslednji dve leti (2023 in 2024) naj bi v Nemčiji za spodbude pri nakupu EBA porabili okoli 3,4 milijarde evrov. Ko bo ta denar pošel, ne bo več subvencij za te avtomobile, vsaj tako kaže sedaj. V Nemčiji je višina subvencije vezana na prodajno oziroma nakupno ceno. Naslednje leto naj bi predlogu, ki ga je (menda) že sprejela nemška vlada, kupci EBA s ceno do 40 tisoč evrov dobili 4.500 evrov subvencije oziroma 1500 evrov manj kot sedaj. Tisti, ki si bodo omislili električni avto s ceno od 40 do 65 tisoč evrov, naj bi bili deležni 3.000 evrov subvencije. Kaže tudi, da bodo konec tega leta odpravili še subvencije za priključne hibride, kar pomeni, da gre Nemčija po poti številnih drugih evropskih držav, ki na ta način že precej časa ne podpirajo prodajo teh elektrificiranih avtomobilov.

Janez Kovačič