Avtomobilski teden 41, 2025

Julija so pri nas registrirali RR Black Badge Cullinan, avto za nekako 400 tisoč evrov.

Po devetih mesecih ni slabo

Ni slabo. Tako je mogoče zapisati ob devetmesečnih podatkih o prodaji osebnih avtomobilov na slovenskem trgu. V omenjenem času je bilo prodanih več kot 44 tisoč avtomobilov oziroma 8,2 odstotka več kot v primerljivem lanskem času. Ni slabo, in to še posebej zaradi splošnih gospodarskih okoliščin, ki se zdijo nakupu trajnejših potrošnih dobrin manj naklonjene kot sicer.

Statistika, ki jo pripravlja Ardi INT in je namenjena Sekciji za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, je prav zaradi tega vsaj nekoliko presenetljiva. Ve se, v kakšnem stanju je slovensko gospodarstvo oziroma gospodarski ter tudi politični prostor Evropske unije (EU). Ve se tudi – in to je gotovo zelo pomembno –, kako nepredvidljive so okoliščine, in ve se tudi, zakaj je tako ter kdo ali kaj stoji za vsem tem. To je nekakšen splošen okvir, konkreten pregled številk pa kaže stanje, ki je bolj ali manj znano. Devet mesecev obvladujejo manjši mestni terenci (SUV), katerih tržni delež že nekaj časa presega 23 (odstotkov) oziroma je 23,4-odstoten. Kljub temu ‘prvenstvu’ pa je zanimivo, da je bil posel s temi avtomobili v tem času za skoraj pet odstotkov skromnejši kot lani. Že pred časom smo ugibali, ali to napoveduje večji tržni padec, a se zdi, da je to manjši in začasni ‘zdrs’.

Devet mesecev ni spremenilo razmerij med tovarnami, ki obvladujejo slovenski tržni avtomobilski vrh. Povsem na vrhu je nemški Volkswagen (VW), ki ima v rokah dobrih 15 odstotkov trga. Škoda je bolj ali manj zanesljiva na drugem mestu (dobrih enajst odstotkov trga), Renault pa tretji (10,4-odstotni tržni delež), kar je za skoraj odstotek skromnejši rezultat kot pred letom dni. Opazen je padec Dacie (3,3-odstotni delež, deset odstotkov manj), pa velik skok kitajskega Dongfenga, ki ga lani v tem času pri nas skoraj ni bilo.

Prodaja električnih avtomobilov v tem obdobju nedvomno prekaša pričakovanja. Doslej se je zanje pri nas odločilo 4.424 kupcev ali 93,5 odstotka več kot v lanskem primerljivem obdobju. Ponovimo že nekajkrat zapisano – ker ni podatka o razmerju zasebni/poslovni kupci, lahko domnevamo, da je vse skupaj v prid slednjim, saj država omogoča kar nekaj ugodnosti. Po drugi strani je precej nesporno, da državne subvencije (največ 7.200 evrov) naredijo svoje; če bi jih ukinili, tako kot se je pred dvema letoma nenadoma zgodilo v Nemčiji, bi bilo precej bolj jasno, kolikšen je resničen interes za ta vozila. Zanimiva in tudi ilustrativna je lestvica najbolje prodajanih. Na vrh sta se prerinili dve Tesli – Y in Model 3. Na začetku letošnjega leta in tudi kasneje se je zdelo, da sta obsojeni na tržno obrobje in to ne le pri nas. Volkswagen ID.4 ostaja nekakšna stalnica, Cuprin Born velja za letošnje ‘električno’ presenečenje. Dongfeng Box se preriva v ospredje, čeprav bi po drugi strani pričakovali večji tržni uspeh manjših in s tem cenejših, ki lahko računajo na polno subvencijo. S tega zornega kota bo zanimivo opazovati tržni položaj – pa ne le pri nas – teh manjših avtomobilov, saj je napovedana produkcijska ofenziva cele vrste novincev v prvi polovici prihodnjega leta.

***

Električni Macan je bil v devetih mesecih tržno dovolj uspešen.

Porsche tudi po tričetrt leta v rdečem

Podatki o poslovanju v devetih mesecih so pomemben pokazatelj tega, kaj se utegne zgoditi do konca leta, predvsem pa tega, ali bo leto dobro, slabo, povprečno ipd. Če bi tako sodili po tistem, kar objavlja nemški Porsche, potem je mogoče reči, da leto 2025 za slovito avtomobilsko hišo ne bo dobro.

Porsche je že nekaj časa v rdečih številkah – ko govorimo o prodaji oziroma produkciji. Pravzaprav je to nekoliko presenetljivo, hkrati pa dokaz, da skoraj ni avtomobilske tovarne, ki bi bila imuna pred težavami – tudi če imajo za seboj še tako ugodno zgodovino. Kakorkoli že, Porsche je v devetih mesecih v globalnem pogledu prodajo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za šest odstotkov. Prodanih je bilo 212 tisoč avtomobilov. Opazno je, da je prodaja stagnirala na skoraj vseh najpomembnejših trgih z izjemo Severne Amerike. Tam je poskočila za pet odstotkov, hkrati pa je to območje, kjer je bila skupna prodaja največja (dobrih 64 tisoč vozil). Že ob polletnih rezultatih smo pisali, da je povečanje po vsej verjetnosti posledica strahu pred tedaj napovedanimi (in sedaj uveljavljenimi) dodatnimi carinami oziroma zalogami novih avtomobilov. Težko je sicer verjeti, da bo vse skupaj trajalo do konca leta, saj je povsem verjetno, da je (ali bo) tistih, ki so Porscheje kupili vnaprej, nekako zmanjkalo.

Bolečina še naprej ostaja Kitajska. Nekoč najpomembnejši trg se za Porsche vse bolj krči – v devetih mesecih se je zmanjšal za 26 odstotkov na vsega 32 tisoč vozil. Razlogi so znani – ostra domača konkurenca oziroma sprememba v kitajskem dojemanju tujih avtomobilov. Ob tem pa Evropa ostaja dovolj pomemben trg, ki pa je sicer upadel za štiri odstotke na skupaj 50 tisoč vozil.

Zanimivo je, da je Porsche kljub vsemu začel svoje poročilo nekoliko drugače. Kot pravijo, se je v tem času prodaja elektrificiranih Porschejev povečala za 12,8 odstotka, njihov delež v skupni prodaji pa je bil 35,2-odstoten. Od tega je bil delež povsem električnih vozil 23,1- odstoten, preostalo je šlo na račun priključnih hibridov. K temu je največ prispeval električno gnani Macan, saj se je zanj odločilo več kot 55 odstotkov vseh kupcev – teh je bilo dobrih 36 tisoč. Taycan, prvi povsem električni Porsche, ne gre dobro v promet ali vsaj ne tako, kot so računali – prodanih je bilo nekaj več kot 12 tisoč avtomobilov, kar pa je bilo deset odstotkov manj kot lani v tem času. Cayenne, veliki športni terenec, je bil najbolje prodajani Porsche (66 tisoč vozil), toda padec v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil zelo visok – 22-odstoten. Napovedujejo, da se bo Cayenne v električni varianti pojavil še letos in bo na voljo skupaj z izvedenkami, ki gredo na bencin ali dizel oziroma jih vsaj deloma poganja tudi elektrika.

Janez Kovačič