Avtomobilski teden 24, 2016

Napovedna skupščina delničarjev koncerna Volkswagen bo morda odgovorila na marsikatero vprašanje.

Verjetno ni prav redek občutek, da se zmore slovenska politika vedno znova zapletati v položaj oziroma okoliščine, ki običajnim ljudem in življenju nasploh niso v prav nobeno spodbudo, kaj šele korist. Pogled čez južno mejo dokazuje, da so tam čez tega početja prav tako ali še nekoliko bolj vešči.

Ampak občutek je zmoten. Tam zgoraj, z nemški zvezni deželi Zgornji Saški in Wolfsburgu, domačem mestu tudi nam zelo znanega Volkswagna (VW), se grejo igrice, ki močno spominjajo na slovensko politično mešetarjenje. Razlika so, seveda. Morda še najbolj ta, da mešatarijo s svojim denarjem – vsaj nekateri. Kaj se torej dogaja?

Sredi prihodnjega tedna bo dolgo napovedovana skupščina delničarjev koncerna Volkswagen. Dva dni prej, torej v ponedeljek, pa se bodo sestali nekateri člani družine Porsche-Piëch, prav tiste, ki obvladuje Porsche in ima hkrati v svojih ‘rokah’ kar 52 odstotkov glasov v koncernu VW. Vodstvo VW je aprila predlagalo, da naj bi delničarjem vendarle izplačali dividende, pa čeprav je jasno, da se koncern še ni izvil iz jeklenega prijema škandala ‘Diesel-Gate’ in da je veliko vprašanje, ali bo 16 milijard evrov, kolikor so jih namenili njegovemu  reševanju, zadostovalo. Člani družine Porsche-Piëch namreč menijo, da prav zaradi tega izplačilo dividend ne pride v poštev. Lastniki navadnih delnic naj bi tako dobili  0,11 evra za delnico, lastniki t.i preferenčnih pa 0,17 evra. To bi bil grenak obliž na lanska izplačilo, ko so prvi za delnico dobili 4,80, drugi pa 4,86 evra.

Scenarijev, kaj bi se zgodilo, če bi se člani omenjene družine – resnica je, da sta vmes tudi bratranca Wolfgang Porsche in Ferdinand Piëch, ki sta na bojni nogi – odločili nasprotovati predlogu uprave VW, je več. Po enem bi lahko to zmanjšalo moč tako zvezne dežele Spodnje Saške kot tudi družine Porsche-Piëch. Toda zadeva naj bi bila bolj nerodna za zvezno deželo, ki ima v koncernu poseben položaj in s tem možnost blokiranja predlogov ali zahtev koncernskega menegmenta. Menda pa prav klan Porsche-Piëch zahteva večje, skoraj radikalne spremembe znotraj koncerna, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu reševanju nakopičenih težav. Temu pa (menda) nasprotuje Spodnja Saška. Marsikaj bo jasno po 22. juniju, vsaj tako se zdi. In vsako začudenje nad ravnanjem klana Porsche-Piëch je seveda odveč: najprej zato, ker je zraven Ferdinad Piëch, ki je človek, ‘ki izgublja v miru’, potem pa tudi zaradi dejstva, da jim je za pičle dividende bolj ali manj vseeno. Tako ali tako so med najbogatejšimi na Stari celini. In recimo, da je ta razlaga vendarle preveč poenostavljena, da bi bila povsem verjetna …

Fiat 500L, ki nastaja v srbskem Kragujevcu, očitno ne najde zadovoljivega števila kupcev.

Poleti 2013 je v Kragujevcu, kraju, ki je odigral pomembno vlogo pri avtomobilskem opismenjevanju nekdanje države, stekla izdelava Fiata 500L. Avto je začel nastajati v povsem novi tovarni, denar zanjo sta prispevala Fiat, ki ima v rokah približno 67 odstotkov lastništva, in srbska država. Investicija je bila vredna dobro milijardo evrov. To je bil obliž na srbske rane, kajti država se vse od razpada Jugoslavije ne more in ne more postaviti na noge. Ko so na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 2012 povedali, da bo šumadijski Kragujevac znova avtomobilski, je bilo slišati veliko vznesenih besed. Sergio Marchionne, prvi človek FCA, in Boris Tadić, tedanji predsednik srbske vlade, sta si skoraj padla v objem in nasploh je bilo okoli Fiatovega razstavnega prostora nekako tako, kot bi ga obiskal Obama …

Sedaj iz Kragujevca oziroma tovarne Fiat Automobili Srbija (FAS) prihajajo slabe novice. Fiat 500L ne gre dobro v promet, posledično naj bi ukinili tretjo izmeno, ob delo naj bi bilo kar 900 delavcev ali 30 odstotkov vseh. Kot poročajo, naj bi se letos za ta avtomobil odločilo vsega 23 tisoč kupcev in tudi nameravani prodor na ameriški trg se je izjalovil – čeprav se je z njim tam čez med svojim obiskom vozil tudi Papež Frančišek. Očitno ne pomaga dejstvo, da je Fiat Chrysler Automobiles (FCA) vendarle dovolj pomemben igralec na oni strani Atlantika; Fiat 500L si je letos omislilo le 2.000 Američanov!

Videti je, da se bo palica znova zlomila na hrbtih zaposlenih. Sicer je res, da to ni prva težava tam doli, a zdi se precej očitno, da je prihodnost FAS precej negotova – če ob 500L ne bodo ‘dobili’ še kakšnega avtomobila. Ampak vprašanje je preprosto – kaj pa naj dobijo, ko pa je Fiatova avtomobilska oziroma modelska ponudba zelo skromna. In Marchionne je človek, ki očitno ne bo okleval, ko bo treba potegniti kakšna radikalno potezo. Že pred časom je Fiatovim sindikalistom, ki so se pritoževali nad marsičem, dejal, da je mogoče proizvodnjo iz Italije preseliti v kraje oziroma okolje, kjer je nerganja malo ali nič. In tako se seveda spomniš na propadli ‘posel stoletja’, ki se je proti koncu osemdesetih prejšnjega stoletja za Crveno zastavo, predhodnico FAS, klavrno končal prav v ZDA. Zgodovina se ponavlja, je bilo rečeno nekoč. Drži.

Janez Kovačič