Prodaja avtomobilov v Sloveniji: lani je bilo pri nas pretežno sončno

Na vrhu lestvice najbolje prodajnih vozil na slovenskem trgu ostaja Renault Clio, toda najuspešnejši je bil koncern Volkswagen.

Če bi sodili po tistem, kar so avtomobilske tovarne oziroma njihovi predstavniki – tako na slovenskem kot večini drugih evropskih trgov – pripovedovali med lanskim letom, bi bilo pretežno oblačno. Končne številke o poslu z avtomobili v minulem letu pa kažejo drugačno podobno – pretežno sončno.

Na končni podatek, kako je bilo z avtomobili v letu 2016 v EU, bo treba še kakšen dan počakati, kajti Acea, evropska krovna avtomobilska organizacija, v eter še ni spustila lanske statistike. A ni nobenega dvoma, da je bila velika večina v prijaznem plusu. Jo je pa zato za slovenski avtomobilski prostor obdelal – kot že leta doslej – Jato Dynamics. Kakšnih izjemnih presenečenj pač ni, a je končna številka zvečine ugodna. Jasno, vsi niso povsem zadovoljni, to bi bilo povsem nestvarno pričakovati. Na splošno je mogoče reči, da slovenski avtomobilski trg sledi evropskim – tako v smislu plusov kot nekaterih trendov.

Lani je bilo pri nas prodanih 63.674 osebnih avtomobilov. To je bilo 4,2 odstotka več kot leto prej. Je pa treba takoj omeniti manjšo zanimivost – lani se je precej manj govorilo o sedaj že znamenitih enodnevnih registracijah, ki naj bi (ali so) občutno meglili statistično in siceršnjo avtomobilsko podobo podkaravanškega trga prejšnjih let. A je treba na dokončno sodbo o tem počakati še teden ali dva – ko bodo (ali naj bi) vsaj nekateri veliki ‘igralci’ na slovenskem prostoru podrobneje razložili dogajanje v  minulem letu.

Vrh sta lani krojila stara tekmeca – nemški Volkswagen (VW) in francoski Renault. Prvi nosi lovoriko najuspešnejšega, saj je prodal 9.747 avtomobilov in si s tem zagotovili 15,3-odstotni tržni delež. Drugi je za svoje avtomobile našel 8.285 kupcev, kar je nekaj skromneje kot leto prej, njegov tržni delež je bil 13-odstoten. Vsi drugi nato že občutno zaostajajo, saj nihče ni presegel mejo 6.000 prodanih vozil. Temu se je najbolj približala češka Škoda (5.897), med peterico pa sta se uvrstila še Opel (4.628) in Hyundai. Slednji si lahko reče, da je bilo leto 2016 zanj res ugodno, kajti lani je prodal 3.433, predalni pa 2.337 avtov, kar pomeni, da je posel povečal za skoraj tisoč vozil!

Med tistimi, ki so lani imeli prodajni (ne pa tudi finančni) minus, je, kot že zapisano Renault, pa Ford, Peugeot in predvsem Nissan. Ta japonska avtomobilska hiša, ki je v navezi z Renaultom, je lani pri nas prodala 778 avtomobilov manj kot leta 2015 (2.952/2.175!)! Skoraj presunljivo, pri čemer ta hip še ni jasno, zakaj se je to zgodilo.

Glede na to, da je lani med t.i. premijskimi tovarnami vsaj v globalnem pogledu ciljno črto najprej prevozil Mercedes-Benz in tako prevzel kar dolgoletni primat BMW, je na slovenskem trgu položaj drugačen. Mercedes-Benz je v trikotniku, ki ga sestavljata še BMW in Audi, lani potegnil najkrajšo. Posrečilo se mu je prodati 1.192 vozil, medtem ko je Audi prodal 1.787 in BMW 2.217 avtomobilov. Glede na modelsko in siceršnjo ofenzivo, ki se je gre Daimler AG, lastnik MB, se utegne globalni zagon hiše iz Stuttgarta pri nas poznati šele prihodnje leto. Je pa prav omeniti še Volvo, ki zvečine spada tudi v to premijsko druščino. Lani se je za te švedsko-kitajske avtomobile odločilo 227 kupcev, torej  bistveno več kot leto prej (138). Morda je to tudi posledica še vedno precej novega zastopnika, saj se posla loteva bistveno bolj ambiciozno kot prejšnji – ki ga pravzaprav ni bilo.

Je pa ob tem skoraj nemogoče prezreti skoraj katastrofalen položaj nekaterih avtomobilskih hiš, ki so bile pri nas še pred časom bistveno bolj uspešne. V mislih sta dve latinski hiši, obe sestavni del italijanskega Fiata, ki je ‘poročen’ v koncern FCA (Fiat Chrysler Automobiles). Alfa Romeo je lani prodala vsega 88, Lancia pa 14 avtomobilov! Prva sicer kaže nekaj več ambicioznosti, saj začenja leto z novim modelom, druga pa se zdi obsojena na vegetiranje. Halo, Marchionne?!

Lovoriko najbolje prodajanega avtomobila ima v svoji vitrini že zelo dolgo Renault Clio (3.854). Sledi mu dolgotrajni evropski prvak VW Golf (2.594), vendar sta lani oba zabeležila slabši rezultat kot leta 2015. Še naprej gre zelo dobro Škodi Octavii (2.377), medtem ko je bil četrti VW Polo prav tako nekaj skromnejši kot pred dvema letoma (2.064/2.037). Ob tem pa Renault Captur dokazuje, da so športni terenci res velik hit, saj je lani na slovenskem trgu zapeljal v 1.824 garaž (leto prej pa v 1.230). Skrivnost lanskega Hyundaijevega uspeha pri nas pojasnjuje Tucson (1.245), ki je dosegel tudi največje številčno (ne pa odstotkovno) povečanje med dvajseterico najbolje prodajanih avtomobilov na slovenskem trgu.

Kako je šlo lani električnim avtomobilom, hibridom in drugim ‘alternativcem’? Vsekakor občutno bolje kot leta 2015. Tega leta se je zanje odločilo 337, lani pa 552 ljudi, kar je nedvomno velik skok. Podatki Jato Dynamics ne razkrivajo, kakšno je bilo razmerje med zasebnimi in poslovnimi kupci, a je smiselno domnevati, da so drugi v veliki večini. Najbolje so šli v promet hibridi, in sicer oni iz Toyotinega hleva. Povsem zgoraj je bil Auris (108), sledil mu je RAV 4 (93), tretji je bil mali Yaris (66). Med električnimi avtomobili je bil najuspešnejši BMW i3 (56), Renault Zoe pa je bil nekaj za njim (30). Ker je razredna delitev tudi tukaj zelo očitna, je prav povedati, da je Tesla S lani pri nas navdušila 11, BMW i8 pa osem kupcev.

Janez Kovačič

Najbolje prodajan avtomobil z alternativnim pogonom je bil na slovenskem trgu lani Toyotin Auris Hybrid.