BMW M3/M4 (2014)

BMW M3/M4: preskus fantastičnih zmogljivosti s Timom Glockom (na fotografiji levo) za volanom.

Bistvo črke M

Ko je že kazalo da je vse izgubljeno in da bodo prihodnji Beemvejevi avtomobili z značko M pošasti z okretnostjo supertankerjev, kot to velja za trojčke M5/M6 in za par X5M/X6M, so nas Bavarci presenetili: na nekdanjem letališču pri Maisachu, nedaleč od Münchna, so izbranim novinarjem s celega sveta na kratko pokazali, kakšna bosta serijska M3 (4-vratni) in M4 (kupe).

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Niso nam povedali vsega, saj avtomobila šer nista zrela za serijsko proizvodnjo, prototipa, ki so nam ju pokazali, pa sta prišla neposredno z vztrajnostnih testov na Nordschleifu, kjer sta prevozila 7 tisoč kilometrov pri največjih hitrostih. Nekatere podrobnosti pri nastavitvah podvozja bodo še prilagodili, notranjost še ni dokonč(a)na in zunanjost je še daleč od končne, a je bil oddelek M kljub temu zadosti samozavesten, da nam je dovolil avtomobile pogledati in se peljati skupaj z dirkaško trojko v prvenstvu DTM. Andy Priaulx, Augusto Farfus in Timo Glock. Mene so posedli k zadnjemu, ki sem ga nemudoma vprašal, kako je občutek, ko se ga je priijel vzdevek pištola.

Nekaj brez dvoma drži: DTM vozniki so izjemno izkušeni. Timo je zapeljal v kombinacijo hitrih in počasnih ovinkov in jih izpeljal v lepi slalomski tehniki, kar je služilo prikazu natančnosti prednejga dela avtomobila. Timo je dokazal točno to: veliko oprijema, veliko nadzora, zadnja prema pa brez gumastih puš, tako kot pri pravem dirkalnem avtomobilu. Ja, lahko drifta in to na bolj progresiven način kot M5 – z možnostjo nežnega nadzora gibanja karoserije, ki ga je treba doživeti, da mu lahko verjameš. Motor se zdravo oglaša in vleče izjemno močno, kar seveda tudi pričakuješ od 6-valjnika z dvojnim turbopuhalom, ki zmore okoli 430 »konj« in preko 500 Njutonmetrov navora. Tudi slišati motor je prijetno, serijski avtomobil pa bo imel nekaj dodatnega stopnjevanja preko zvočniškega sistema v področju, ko se motor približuje rdečemu polju okoli 7.500 vrtljajev v minuti.

Žal še nekaj mesecev ne bom imel priložnosti sesti za volan, lahko pa že sedaj zatrdim, da avtomobil deluje zelo obetajoče, še posebej ker se inženirji trudijo obdržati njegovo maso pod 1.500 kilogrami. Motor je od prejšnjega V8 lažji za kakih 10 kilogramov in ima kovano ročično gred ter bistro zasnovan karter iz magnezija. Ročni menjalnik bo(!) na voljo, saj se zanj odloči petina kupcev M3, prav tako bo na voljo 7-stopenjski dvosklopčnik. Diferencial je mehansko identičen kot v M5/M6, oba pomožna okvira sta ojačana s številnimi aluminijastimi deli, kar kaže na korenine motošporta, pod motornim pokrovom pa je čudovita opora V oblike in izdelana iz ogljikovih vlaken. Iz istega materiala je tudi streha, pokrov prtljažnika pa je izdelan iz treh delov kompozitnih vlaken. Kardan je izdelan v enem kosu iz ogljikovih vlaken. Hlajenje, zavore in podvozje zmorejo prevzeti izjemne obremenitve na dirkališču, prilagodljivi blažilniki, na voljo za doplačilo, in kompozitne zavore pa niso resnično potrebni – zatrjujejo inženirji. Avtomobil je poln bistrih drobnih rešitev kot naprimer sesalne reže ob prednjih kolesih, pa zadnji izpušni lonec, ki z obliko pomaga difuzorju, ali pa sistem za nadzor plina med pretikanjem (podoben kot na Nissanu Z), ki s predzaznavanjem namere pretikanja takrat izklopi motor (preko vbrizga ali vžiga), da je menjavanje prestav lahkotnejše oziroma omogoča tudi manj stresno pretikanje brez uporabe sklopke – seveda v povezavi z ročnim menjalnikom ZF.

Nekaj časa se mi je zdelo, da gledam zaton duha simbola M, a z veseljem priznam, da nisem imel prav. Bistvo črke M živi naprej, z lahko gradnjo, prodorno in natančno v novem M3 in M4.

Piotr R. Frankowski (urednik poljske izdaje revije Ramp in član žirije AutoBest)

Foto: Piotr R. Frankowski, BMW