BMW 535d xDrive

BMW 535d xDrive: zelo hiter prestiž na kolesih. V vseh pogojih.

Več varnosti, manj zabave

Življenje je pač sestavljeno iz kompromisov. Ali – ali. Pogosto vsega ne moreš imeti – hkrati.

Pri BMW je tako: ali imaš (varen) 4-kolesen pogon ali pa imaš (zabaven) zadnji pogon.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Resnica je, da je prirastek k ceni na račun 4-kolesnega pogona ob upoštevanju drugih cenovnih postavk tule dokaj majhen in absolutno priporočljiv za vse, ki jih je apriori strah zadnjega pogona. Takšnih je vse več in da je BMW na lestvicah (prodaje, zaslužka, dobička, …) tam, kjer je, gre v veliki meri zasluga prav njihovemu xDrivu.

Beemveja z xDrivom zatorej kupi človek, ki ne želi presenečenj. Naprimer na poti v ali preko Alp, pa tudi po ravninskem delu, kjerkoli pač, kjer se utegnejo pogoji na cesti spremeniti iz zanesljivih v poslabšane z malo trenja. Audi je s Quattrom naredil red v luksuznem razredu in vsi, ki so želeli ostati v igri, so morali slediti. Od Beemveja do Volva.

Njihov xDrive je s tehničnega stališča poslastica, marsikateri strojnik se z veseljem poglobi v te zobnike in gredi, a to seveda ostane na akademski ravni. Kupca to ne zanima –  od xDriva hoče le nekaj imeti. Osnovno poslanstvo xDrive brez dvoma odlično opravlja: kjerkoli ni veliko oprijema, vskoči in pomaga pri usmerjanju avtomobila v željeni smeri in k zanesljivejšemu pospeševanju oziroma vleki v takšnih pogojih. To seveda dovoljuje tudi nekaj zabave, kar pa morda tipičen kupec niti ne pričakuje in zahetva. Pravi beemvejaš si kupi BMW z zadnjim pogonom, to je jasno.

Že desetletja masno idealno zasnovan (pol mase na prednji osi, pol na zadnji) in z xDrivom je vsak tak BMW, tudi Petica, nevtralen v ovinkih in mnogo ‘napora’ je treba vložiti, da se kaj ‘zgodi’, še več pa, da se ‘dogaja’. Nerodno pri tem je le to, da se prične dogajati zelo visoko blizu fizikalnih meja, kar pa 86 tisoč evrov vredni dragocenosti ne pritiče. No, ali pač, odvisno od možganov, ki držijo za volanski obroč.

Zato je treba serijo 5 s štirikolesnim pogonom uživati predvsem kot hitro in prestižno limuzino.V Beemvejih že vsaj dve desetletji navdušuje način upravljanja … Vsega. Karkoli vklopite, premaknete, spremenite, zasučete, daje odličen povraten občutek. Vsak klik daje vrhunski občutek in enako povednost, kaj se je zgodilo. Vsaka potrebna sila za klik, zasuk in vse ostalo je ravno pravšnja. Že zato je vožnja lahko zabavna.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Za merilnike se zdi, kot da so že deset ali več let enaki, kar seveda ni čisto res, je pa res tudi, da se prav dostni niso spremenili. Pri Beemveju z zmernim prilagajanjem le sledijo trenutnim trendom in zahtevam, sicer pa v prvi vrsti sledijo načelu, da tistega, kar je dobro in ne potrebuje sprememb, ne spreminjaš. Največja sprememba v merilnikih je ‘vstop’ digitalnega, barvenga zaslona LCD na njihov spodnji del, ki pa je tako dobro vkomponiran v celoto, da niti najmanj ne moti. Hkrati tudi pripomore k še večjemu številu informacij za voznika, ki jih podaja nevsiljivo. V osnovi sta v tem spodnjem delu (LCD) na voljo merilnika dometa in trenutne porabe (kar je, kot še kaj drugega, na voljo tudi na drugih mestih in v digitalni obliki s ciframi), se pa občasno pojavi še marsikaj drugega, vse do naslova poslušane pesmi na mediju, če ste se slučajno odločili z gumbom premikati po datotekah.

Kaj se kdaj in kje pojavi kot informacija, ni smiselno opisovati iz dveh razlogov; prvič, zavzelo bi ogromno prostora, in drugič, vse skupaj je nadvse intuitivno, zatorej ne potrebuje nikakšnih posebnih pojasnil. Poleg omenjenega zaslovna znotraj merilnikov je tem rečem na voljo tudi osrednji zaslon na armaturni plošči, kjer bi morda omenil le možnosti prikaza uporabljenih moči (skala do 320 ‘konj’) in navora (do 640 Njutonmetrov), preprostega diktafona ter možnosti priklica digitalne različice navodil za uporabo. Lahko si mislite, da človek tam iskano najde prej kot v knjižici.

Tudi seveda na račun načina upravljanja. Temu že od začetka tisočletja rečejo iDrive, takrat ga je prinesla takratna oblikovno kontroverna Sedmica (za poznavalce: E65). Danes je iDrive zelo drugačen, še vedno se krešejo mnenja, ali je šel v pravo razvojno smer (marsikomu je oni izvirni boljši od današnjega), na nekem drugem bregu pa tudi, ali je to trenutno nasploh najboljši način upravljanja s sistemi v avtomobilu ali ne. No, prav hude konkurence iDrive v resnici nima.

V Beemveju človek nikoli ni imel občutka, da sedi v velikem avtomobilu, saj je že vsaj 15 let okolica ovita okrog potnikov na prednjih sedežih, tako da se tisti zelo ‘široki’ počutijo nekoliko utesnjeno. Vsekakor drži, da velja doplačati za volanski obroč ‘M’, pa ne zato, da bi se z njim bahali, pač pa zato, ker je resnično dober za oprijem in posledično za vodenje. Sedeži so prav tako odličen tehnični izdelek, a je res, da so prav tu tekmeci izjemno močni.

Prednjima potnikoma tako, če sodim po testnem avtomobilu, ne manjka nič. Na zadnji klopi je malce drugače; širine je več, saj ni široke osrednje konzole, spodobni sta tudi višina in dolžina (kolena), zdi se, da je predalov zadosti, še vedno (lahko) motita trdi hrbtišči (s prav tako trdima žepoma) prednjih sedežev, ne motita splošna in ambientalna osvetlitev, skoraj samo po sebi umevno pa je, da je s sredniske konzole moč usmerjati zrak klimatske naprave.

Prtljažnik … V limuzinah nikoli ni posebej uporaben, je pa v tej Petici precej velik in na tri načine podaljšljiv: z luknjo skozi sredinski del naslona ali s podiranjem levega (2/3) oziroma desnega (1/3) naslona. Lepo je, da se pokrov prtljažnika odpira in zapira električno, a ni nujno, bolj bi prav prišla kaka praktična rešitev za stvari, denimo kljukice za vrečke ali električna vtičnica.

BMW si močno prizadeva, da bi slovel kot tehnično, posledično pa tudi uporabniško eden najboljših avtomobilov. S tem mu uspeva prepričati marsikaterega kupca in 535d ni nobena izjema, prej vzorčni primerek. Motor, čeprav dizel, teče mehko, a suvereno; kako ne bi, saj zna pridelati 630(!) Njutonmetrov. Ker se (skoraj) noben BMW ne dere več, je samo z bežnim poslušanjem (tako zunaj kot znotraj) težko ugotoviti, kaj je treba točiti v posodo za gorivo. Postane pa jasno takoj, ko preverite domet, saj je s takšnim lahko le dizel ali pa mora imeti 200-litrsko posodo. Pa je nima. Zmerna vožnja po mestu nabere okoli 11, vožnja s tempomatom pri 160 kilometrih na uro pa slabih 10 litrov goriva na 100 kilometrov. Divja vožnja, no, tu je drugače, govorimo o dveh tonah mase, ki zahteva precej navora za povečevanje hitrosti in tudi EfficientDynamics ne dela čudežev. Če si kakšno od cest spremenite v osebno traso dirkališča, se ne začudite, če se bo poraba dvigovala proti številki 20.

Vsak bolje opremljeni BMW ponuja veliko, da se voznik, četudi ne posebej vešč, počuti močno vpleten in zaslužen v kakovost (hitrost?) vožnje. Tu je odličen volan in tu je izbira vozne dinamike: Comfort, ECO Pro, Sport in Sport+. In tu je, seveda, čaroben gumb, ki – dvostopenjsko – izklaplja stabilizacijski DSC. Načini vozne dinamike v mnogočem vplivajo na sisteme v avtomobilu, še najbolj zaznavna sta drugačen odziv stopalke plina (še vedno ena najboljših!) in drugačen program pretikanja menjalnika. Ta v športnih načinih ne pretika le še hitreje, poleg tega namreč pretika z rahlimi, (za mehaniko) neškodljivimi, a kljub temu dobro zaznavnimi sunki z mehkimi prehodi. Tudi DSC spreminja svoje vpletanje, v načinu ECO Pro je denimo zelo strog do voznika (a vseeno z nežnim poseganjem), v športnih načinih pa njegova strogost počasi popušča vse do popolnega izklopa. Na kratko še o gumah: zimski Sottozero je tudi pri 12 zunanjih stopinjah Celzija in na suhi podlagi dajal varen in zanesljiv občutek vse do 250 kilometrov na uro.

In potem, če ste iz kakršnegakoli razloga zašli predaleč od črpalke, zna biti takšen 535d še naprej prijazen do vas. Vklopite način ECO Pro, s stopalko ravnate nežno, v navigaciji pa prav tako izberete ECO Pro način vodenja, ki vas na najbolj varčen način pripelje do črpalke.

Zabava (z zmogljivostmi) vas namreč utegne tu in tam odpeljati daleč od črpalke …

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 5° C – samodejni menjalnik v položaju D – vklopljen način ECO PRO – gume 245/45 R 18 V M+S Pirelli P Sottozero – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.200/min: 4,8 l/100 km – 80 dB

100 km/h, 1.400/min: 5,9 l/100 km – 86 dB

130 km/h, 1.800/min: 7,7 l/100 km – 88 dB

160 km/h, 2.200/min: 9,6 l/100 km – 90 dB

Testni krog: 9,7 l/100 km

Pohvale

+ prepričljivost znamke in avtomobila

+ varen xDrive

+ motor

+ menjalnik

+ podvozje, krmiljenje

+ izdelava, zasnova, materiali

+ volanski obroč

+ izklopljivost sistema DSC

+ oprema

+ gume

+ nevtralnost vozila

+ merilniki, prikaz informacij

Graje

– nezabaven xDrive

– prtljažnik

– nima vstopa brez ključa

– nima radarskega tempomata

Na kratko

O ceni pri takšnem avtomobilu nima smisla razpravljati, saj gre za prestižni izdelek, kjer se cena meri skozi oči posameznika in njegovega vrednotenja imidža izdelka. Sicer je pa konkretno 535d xDrive najbolj uravnotežen BMW z najbolj uravnoteženim pogonom in z navorsko izjemnim strojem. Slaba stran je le, da je treba osnovnemu modelu še precej dodati, da bi dal tako popoln splošen vtis udobja in prestiža, a tudi uporabnosti.

Cene

BMW 535d: 66.700 evrov

BMW 535d xDrive: 69.750 evrov

Testni BMW 535d xDrive: 86.456 evrov

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 5-valjni – tvinturbodizelski – gibna prostornina 2.993 cm³ – največji navor 630 Nm pri 1.500-2.500/min – največja moč 230 kW (313 KM) pri 4.400/min

Pogon: samodejni menjalnik (8), možnost ročnega pretikanja (zavolanski ušesi) – pogon na vsa štiri kolesa

Vozna dinamika: ECO Pro – Comfort – Sport – Sport+

Voz in obese: limuzina – samonosna karoserija, 4 vrata, 5 sedežev – spredaj posamične obese, prema z več vodili, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – zadaj posamične obese, prema z več vodili, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, hidravličen, hitrostn prilagodljiv servo – gume 245/45 R 18 V M+S Pirelli P Sottozero

Mere: dolžina 4.907 mm – širina 1.860 mm – višina 1.464 mm (1.475 z anteno) – medosna razdalja 2.968 mm – najmanjša razdalja od tal 141 mm – rajdni krog 12,1 m – notranja širina spredaj 1.506 mm, zadaj 1.466 mm – prtljažnik 520 l – posoda za gorivo 70 l

Mase: vozilo 1.915 kg – dovoljena skupna obremenitev 525 kg – dovoljena obremenitev strehe 100 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 250 km/h – pospešek 0-100 km/h 5,1 s – poraba (kombiniran cikel) 5,8 l/100 km – izpust CO₂ 152 g/km

Foto: VK