Avtomobilski teden 34, 2025

Na Norveškem se letos Tesle prodajajo bolje kot lani.

Tesla: na Norveškem znova navzgor

Tesli letos ne gre tako, kot si je verjetno predstavljal njen največji lastnik Elon Musk, ki je hkrati tudi njen izvršni direktor. Posel je bistveno skromnejši kot lani v tem času in to na vseh (ali skoraj vseh) najpomembnejših trgih. Toda obstajajo izjeme.

Ker ima Tesla svojo tovarno v Evropi (blizu Berlina), je trg Stare celine za ameriško avtomobilsko hišo še nekaj bolj pomemben. Toda letošnje številke so porazne: v Evropi je bilo v prvem letošnjem polletju prodanih za dobrih 33 odstotkov manj Tesel kot lani v tem času. Še slabše je bilo v Evropski uniji (EU), kjer je bilo kupcev celo za 43,7 odstotka manj. O razlogih se je v zadnjem času pisalo in razglabljalo na dolgo in široko, pri čemer se zdi, da sta najpomembnejša dva: Muskovo politično udejstvovanje v ZDA, kjer se je lotil obsežnega zmanjševanja državne uprave in s tem zniževanja stroškov, ter njegova politična ‘filozofija’ oziroma usmeritev, ki je izrazito naklonjena desnemu političnemu polu. Ne eno ne drugo marsikje ni bilo dobro sprejeto. To se je očitno odrazilo tako v ZDA (»Sem kupil Teslo pred Muskovim udejstvovanjem pri Trumpu«, je pisalo na številnih Teslah v ZDA) kot v Evropi. Po drugi strani pa je nedvomno res, da je Tesla pri predstavljanju novih modelov zaspala, pa čeprav so bile napovedi drugačne. Medtem je konkurenca napredovala, Tesline prednosti niso tako izrazite kot nekoč. In omenjena izjema?

Norveška je dolga leta veljala za državo, kjer je bil posel z električnimi avtomobili bistveno ugodnejši kot v drugih evropskih državah. Tesla je v tej severnoevropski državi orala električno avtomobilsko ledino in se zelo dobro uveljavila, saj so bili njeni tržni deleži v primerjavi s konkurenco naravnost orjaški. Lani pa se je zanimanje za te ameriške električne avtomobile opazno zmanjšalo, tako kot v drugih evropskih državah. Toda v letošnjih prvih šestih mesecih se je Tesla znova zavihtela na vrh posla z električnimi avtomobili. Prodaja se je povečala za visokih 24 odstotkov, s tem pa je Norveška postala drugi največji Teslin evropski avtomobilski trg. Kot ugotavljajo sedaj, Norvežani nimajo posebnih simpatij do vsega tistega, kar Musk počenja na političnem prizorišču. Toda dejstvo je, da so tržne korenine tega podjetja v tej državi bistveno globlje in močnejše … No, če je to res razlog omenjenega tržnega plusa, potem naj bo.

***

V Južni Afriki imajo tovarne Toyota, VW in Mercedes-Benz.

Južna Afrika s težavami, toda tudi obeti

Južna Afrika je daleč od evropskih oči in tudi zanimanja in to še posebej tedaj, ko gre za avtomobilsko industrijo. Pa vendarle je ta afriška država, ki je sestavni del skupine BRICS (Rusija, Kitajska, Brazilija ipd.), pomemben izdelovalec avtomobilov. Prav bi bilo reči, da ji je šlo precej bolje kot ta hip.

V zadnjih dveh letih so se vrata zaprla za dvanajstimi tamkajšnjimi avtomobilskimi tovarnami oziroma obrati. Prav zaradi tega je delo izgubilo okoli 4.000 delavcev. To je številka, ki bi jo težko prenesla tudi kakšna bistveno bolj razvita evropska država. Razlogov je precej, v glavnem pa je to posledica manjšega domačega povpraševanja, naraščajočega uvoza in skromnega deleža domačih izdelovalcev/ponudnikov sestavnih avtomobilskih delov. V Južni Afriki imajo svoje tovarne Volkswagen, Toyota in Mercedes-Benz, lani pa je bilo izdelanih malenkost več kot 515 tisoč avtomobilov. Vlada je načrtovala, da se bo proizvodnja do leta 2035 povečala na skoraj 800 tisoč, toda vse kaže, da bo ta cilj težko dosegljiv. Na drugi strani tudi domača prodaja ne dosega ciljev, saj je bilo lani nekako 64 odstotkov avtomobilov uvoženih, delež t.i. lokalne integracije (vgradnje domačih sestavnih delov v avtomobile, ki jih izdelujejo v Južni Afriki) pa komaj 39-odstoten. Ta država se je znašla tudi na seznamu tistih, za katere je Donald Trump uvedel dodatne carine in glede na to, da nekatere avtomobile, ki jih tuje tovarne izdelujejo v Južni Afriki, prodajajo tudi v ZDA, je jasno, da je problemov veliko. Armada tistih, ki delajo v avtomobilski industriji, je izjemno velika. Po državnih podatkih je neposredno v proizvodnji avtomobilov zaposlenih kar 115 tisoč ljudi, še vsaj 80 tisoč pa v tovarnah, ki izdelujejo sestavne avtomobilske dele.

Toda čeprav okoliščine niso ugodne, se za Južno Afriko vendarle zanimajo še nekatere druge velike avtomobilske korporacije. Ve se, da so stroški dela in vsi drugi stroški, povezani z industrijsko proizvodnjo v tej državi, bistveno nižji kot v številnih drugih državah oziroma kontinentih. Prav to naj bi bilo zanimivo za kitajski Chery, pa tudi evropsko-ameriški koncern Stellantis. In vendarle je nezanemarljivo tudi dejstvo, da tam doli živi skoraj 65 milijonov ljudi.

Janez Kovačič