Avtomobilski teden 2, 2026

Renault Clio je bil lani najbolje prodajani avto na slovenskem trgu.

SLO v letu 2025. – kar spodobno

Leto 2025 avtomobilski industriji ni bilo naklonjeno, pa ne le v Evropi. Toda to še ne pomeni, da je bilo vse in vsepovsod zgolj slabo. Slovenski avtomobilski prostor v Evropski uniji (EU) seveda nima velike teže, toda lani je bila prodaja osebnih avtomobilov – upoštevaje okoliščine – razmeroma ugodna. Prodanih je bilo 57.557 avtomobilov oziroma 8,5 odstotka več kot leta 2024.

Tako kažejo podatki analitične družbe Ardi INT., ki pripravlja statistiko prodaje avtomobilov za sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Vendar ta številka ne odkriva pomembnega – nesporno namreč je, da so se lani znova v večjem obsegu začeli ukvarjati z izvozom oziroma t.i. enodnevnimi registracijami. Gre za pojav, ki ni nov ne pri nas ne v drugih evropskih državah. Bistvo je znano: novo vozilo registrirajo pri nas, potem ga odjavijo in kot novega prodajo na tuje. V resnici avto ni pripeljal v slovensko, pač pa v kakšno tujo garažo, a ga slovenska statistika beleži kot prodanega na slovenskem trgu.

Kljub temu pa je bila lanska prodaj dokaj spodobna, pri čemer do izjemnih sprememb le ni prišlo. V ospredju so ostale iste avtomobilske hiše kot leta nazaj, največ kupcev je bilo v razredu majhnih cestnih terencev (SUV) – kot pred leti, za povrh pa je bil posel z električnimi baterijskimi avtomobili (BEA) bistveno ugodnejši kot v letu 2024.

Najbolje so šli lani v promet majhni cestni terenci. Njihov tržni delež je bil skoraj 24-odstoten. Sledili so srednjeveliki športni terenci (18-odstotni delež), za velike športne terence se je lani odločilo 8,7 odstotka slovenskih kupcev. To pomeni, da je njihov skupni tržni delež presegel 50 odstotkov oziroma da se jim tudi v prihodnje obeta ugodno tržno življenje. Dobro so šli lani v promet tudi majhni avtomobili (12,6-odstotni tržni delež), nekdanji prvaki, avtomobili nižjega srednjega razreda, pa so si lani odrezali 11,5 odstotka avtomobilskega trga.

Med tovarnami je šlo lani po pričakovanju najbolje Volkswagnu. Njegov tržni delež je bil 15,2-odstoten. Sledila je češka Škoda (10,8 odstotka), Renault, nekoč slovenski tržni prvak, se je moral zadovoljiti z 10,2 odstotka slovenske avtomobilske pogače. Med tovarnami, ki jim je lani šlo nekaj slabše, so bili ob Renaultu še Toyota, Peugeot in Dacia pa tudi Suzuki. In ker so se lani v veliko večjem obsegu na evropskih in s tem tudi na slovenskem trgu pojavile kitajske avtomobilske hiše, še nekaj o teh.

Najuspešnejši je bil lani Donfeng, ki je prodajo povečal na za nekaj tisoč odstotkov, kar pomeni, da je Slovencem prodal 1.092 avtomobilov. Ali je bilo vmes tudi kaj tistih z enodnevno registracijo, je mogoče zgolj ugibati. Uspešen je bil tudi MG (952 vozil), medtem ko je ameriška Tesla po skromnih začetnih mesecih proti koncu leta vendarle ulovila tržni ritem in si zagotovila 1.6-odstotni tržni delež s prodajo 957 avtomobilov; to je bilo za dobrih 12 odstotkov več kot predlani. Najbolje prodajani avtomobil? Lovorika je šla (znova) Renaultu Cliu (2.446), sledila je Škoda Octavia (1.957), tretji je bil Renaultov Captur (1.756).

Baterijski električni avtomobili (BEA) so imeli lani razmeroma veliko kupcev. Prodanih je bilo 6.387 vozil oziroma 95,4 odstotka več kot leta 2024. Povečanje je torej obilno, vendar statistika ne prikazuje razmerja med fizičnimi in poslovnimi kupci; slednji utegnejo biti zaradi različnih spodbud (pa ne le državnih oziroma Borzenovih subvencij) v večini. Najbolje prodajani BEA je bil – to je vsaj manjše presenečenje – Tesla Y (609), potem pa sta z zaostankom sledila dva električno gnana Volkswagna, in sicer ID.7 (358) in ID.4 (350). Če letos subvencij ne bo zmanjkalo, potem utegne biti prodaja BEA verjetno še nekaj ugodnejša, morda tudi po zaslugi prihajajočega električnega Twinga iz Novega Mesta.

***

Tesla ima za seboj občutno slabše leto 2025.

Teslo naj bi prehitel kitajski BYD

Prihaja čas oziroma obdobje številk, ki bo pokazal, kolikšna je bila proizvodna in kakšna prodajna kondicija posameznih avtomobilskih hiš. Toda na bistveno bo treba počakati vsaj tja do začetka marca. Tedaj bo jasno, ali je bil finančni izplen ugoden ali ne. Tudi zato je treba jemati nekatere trenutne podatke z nekaj rezerve. Recimo pri in za ameriško Teslo.

Nesporno je vsaj eno – leto 2025 je bilo za nekdaj največjega izdelovalca električnih avtomobilov slabše kot leto 2024. Tedaj je bila Tesla Y najbolje prodajani električni avtomobil na obli in zdelo se je, da bo šlo samo navzgor. Toda lani se je zgodilo marsikaj; med drugim se je Elon Musk, izvršni direktor Tesle in tudi njen največji posamični lastnik (v rokah ima okoli 13 odstotkov delnic Tesle), bolj ukvarjal s politiko kot pa z avtomobili. Vse pa kaže, da je kitajski BYD (Build Your Dreams) prevzel žezlo največjega izdelovalca električnih in tudi elektrificiranih avtomobilov.

Vsaj tako je mogoče sklepati na podlagi napovedi agencije Reuters, čeprav natančnih (globalnih) številk o prodaji še ni. Je pa znano, da je Tesla lani dobavila 1,64 milijona avtomobilov, kar je bilo manj kot leto prej, ko je s tekočih trakov pripeljalo 1,79 milijona Tesel. Razlogi so bolj ali manj znani – lani je tovarna na trg postavila zgolj nekoliko prenovljeni model Y, ni pa bilo napovedane cenejše Tesle, ki naj bi stala okoli 25 tisoč dolarjev. Konkurenca tudi ni spala, vse močnejše so kitajske tovarne, pa tudi evropske avtomobilske hiše so v nekakšni začetni električni avtomobilski ofenzivi. So pa ob tem znane nekatere decembrske prodajne številke za posamezne evropske države.

V Franciji, ki šteje kot drugi največji evropski avtomobilski prostor za Nemčijo, je v zadnjem lanskem mesecu posel s Teslami strmoglavil za 66 odstotkov. Še nekaj večji je bil padec na Švedskem (minus 72 odstotkov), v Španiji je bilo kupcev za 44 odstotkov manj, v Belgiji se je trg s Teslami skrčil za 13 odstotkov, na Portugalskem prav tako za 13 odstotkov. Za konec še dogajanje na Norveškem, kjer pa je bil december za Teslo vendarle zelo ugoden. Prodaja je poskočila za visokih 89 odstotkov. Obliž na vse ‘rane’? Morda.

Janez Kovačič