Teden 2, 2016

Makedonija je menda pomemben tekmec v boju za lokacijo nove tovarne, kjer bodo nastajali Aston Martini.

V slovenskem poslovnem in siceršnjem prostoru je morda ali bi vsaj morala zbuditi nekaj nujne pozornosti novica, da je med zelo resnimi državami, kjer naj bi sloviti Aston Martin gradil svojo tovarno, tudi Makedonija. Prav tista država, ki se že več kot dvajset let bode s sosednjo Grčijo okoli svojega državnega imena, prav ona republika, ki je bila nekoč sestavni del rajnke nam skupne države.

Omenjena otoška avtomobilska hiša je ena tistih, ki se lahko z nostalgijo spominja veliko boljših časov kot so sedanji – zadnja leta je bolj ali manj v rdečih številkah – in seveda filmov o slovitem tajnem agentu njenega veličanstva 007. Prav ti so veliko pripomoglo k tržni in siceršnji slavi tovarne, ki je že nekaj časa v italijansko-kuvajtski lasti. Sedaj iščejo najugodnejšo lokacijo za graditev tovarne, v kateri bo nastajal križanec DBX, ki je bil kot študija na ogled na lanskem ženevskem avtomobilskem salonu. Kot kaže sedaj, imajo Makedonci v tej bitki ali dirki v rokavu močne adute. In zato je logično vprašanje – kje je Slovenija? Analiza, ki so jo naredili pri nekaterih slovenskih medijih, kaže, da naj bi bila Makedonija v primerjavi z nami v občutni prednosti. Delo in delavci naj bi bili  bistveno cenejši, pridobivanje različnih dovoljenj naj bi bilo prav tako občutno enostavnejše in hitrejše ipd. Ta hip še ni znano, ali se je Makedoncem posrečilo, še manj to, kaj vse je makedonska vlada ponudila britanski hiši – in verjetno bo to še dolgo skrivnost. Vsekakor je morala biti ponudba zelo vabljiva, o tem pač ne more biti nobenega dvoma. Skrivnost – če sploh – je tudi morebitni odgovor na vprašanje, zakaj nas ni bilo zraven. Verjetno se nekaj podobnega sprašujejo tudi drugje, kajti Makedonija ima lahko vrsto prednosti, pa vsaj en zelo velik problem oziroma slabost – povsem negotovo politično-ekonomsko situacijo. Kot že rečeno: z Grčijo so v dolgoletnem sporu zaradi imena, z Bolgarijo se tudi ne gledajo prav prijateljsko (ti trdijo, da makedonskega jezika ni!), z Albanijo jih ‘povezuje’ problematična albanska manjšina na severozahodu države, Srbija pa tudi ne more biti kakšen izjemen zaveznik. In kapital je zelo plaha ptica. Prav, bomo videli!

Stavka slovenskih policistov traja že dva meseca in dobiva razsežnosti latinske nadaljevanke.

Stavka slovenskih policistov se nadaljuje, sedaj dobiva razsežnosti nekakšne latinske nadaljevanke s številnimi zapleti, ki jim pač ni videti konca. Skoraj devet tisoč policistov, združenih ali razdeljenih v dva sindikata, ne odstopa od svojih zahtev, vlada pa tudi ne ponuja roke. In tako se porajajo različni pomisleki. Če bodo policisti nekoč končali stavko, bodo morali dokazati, da je oziroma bo razlika med sedanjim in prihodnjim stanjem bistvena. Če ne bo, bi lahko – hipotetično ali v dejansko – domnevali, da jih ne potrebujemo oziroma da tudi višje plače in še marsikaj drugega, kar zahtevajo, ni povečalo njihove učinkovitosti. To je teren, na katerem ti zlahka zdrsne oziroma se zmaga prav tako zlahka spremeni v neroden poraz. Ampak policija je zelo občutljiva reč, s tem pomembnim državnim in družbenim udom se ni igrati kar tja v en dan – kot so se doslej številne vlade ne glede na ideološki predznak. Videti pa je, da bodo policisti prav kmalu dobili pomembnega zaveznika – begunsko krizo in varnostne okoliščine. Splošna ogroženost, ki jo krepijo poki bomb na zelo različnih koncih oble, pa vse bolj zapletena begunska kriza, je adut, ki ga ni treba skrivati v rokavu. Ko gre vse skupaj tako daleč, kot ta hip, je prav vedeti, da brez policije pač ne gre. In približno zadovoljna je boljša od očitno nezadovoljne.

‘Diesel-Gate’ postaja avtomobilska in siceršnja stalnica.

Škandal ‘Diesel-Gate’ ne žre le svojih otrok, pač pa načenja tudi tekmece. Pod drobnogledom se je sedaj znašel francoski Renault, pomemben izdelovalec avtomobilov z dizelskimi motorji. Francoske oblasti oziroma preiskovalci gospodarskega ministrstva so pred dnevi ‘obiskali’ sedež podjetja in dve tovarni (Guyancourt in Lardy). Iskali so, tako so povedali pri francoski avtomobilski hiši, sporne naprave oziroma opremo. Nič niso našli, je pa zato reagirala borza, saj se je vrednost delnic znižala za 7,7 odstotka. Hkrati se je oglasil tudi Mercedes-Benz, ki v nekatere svoje avtomobile vgrajuje Renaultove dizelske motorje, in zatrdil, da so ‘povsem čisti’. Znova je očitno, da afera, ki jo je sprožil koncern Volkswagen, ne bo prav kmalu utonila v pozabo in da utegne kljub vsemu skoraj dramatično spremeniti predvsem dizelsko sceno. V ZDA se očitno požvižgajo na slavo in pomen Volkswagna, kar dokazuje tudi nedavni obisk Matthiasa Müllerja, prvega moža VW, ki je pred odhodom na ono stran Atlantika upal na veliko ugodnejši razplet, kot se kaže ta hip. Po drugi strani se VW sooča s težavami tudi na tej strani, saj je evropska investicijska banka (EIB) zadržala uresničevanje sporazuma o dodatnih posojilih – vse do tedaj, dokler ne bo povsem jasno, ali so bila prejšnja posojila morda uporabljena v goljufiji s sporno programsko opremo dizelskih motorjev. Torej je jasno – ‘Diesel-Gate’ postaja stalnica!

Janez Kovačič